18 let kasneje je ustrahovanje žal še vedno del vsakdana prevelikega števila otrok. Ti niso varni niti doma, v svojih sobah, saj se ustrahovanje s šolskih hodnikov in igrišč vse bolj seli na splet. Raziskave kažejo, da 65 odstotkov deklet in 55 odstotkov fantov v zadnjih treh letih osnovne šole doživi eno od oblik spletnega nasilništva.
Tudi v naši medijski hiši smo se pridružili ozaveščanju o tej problematiki. "Mislim, da bi celotna družba morala na medvrstniško nasilje gledat z ničelno toleranco. In prepričana sem, da veliko več poguma rabi človek, da svoja čustva izrazi na miren način kot pa z nasiljem," pravi novinarka Rebeka Tomaduz.
Sovražni govor in ustrahovanje je na lastni koži občutil tudi novinar Denis Malačič, ki zato pravi: "Če nimaš kaj dobrega za povedat oziroma napisat, je boljše, da si tiho, saj lahko tudi besede že precej bolijo, precej bolj kot si mogoče marsikdo predstavlja."
Dan rožnatih srajc simbolizira solidarnost. Tišina opazovalcev ohranja ustrahovanje. "S tem, ko smo tiho, dajemo samo dodatno moč tistemu, ki povzroča nasilje, posameznik, ki je pa žrtev, samo še bolj trpi," pa pravi novinarka Barbara Bašić.
Ob dnevu boja proti ustrahovanju, ki je namenjen ozaveščanju o škodljivih posledicah medvrstniškega nasilja, smo se pogovarjali z Nežo Jagodic s TOM telefona. Kaj jim otroci zaupajo, ko pokličejo na njihovo številko? Se nasilje seli v zasebna sporočila, kjer ga odrasli sploh ne vidijo? In kako s pogovorom otroku na drugi strani telefonske zveze pomagajo? Pogovoru s strokovnjakinjo prisluhnite v zgoraj priloženem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.