Konferenco o informacijski družbi je v Ljubljani organiziralo ministrstvo za informacijsko družbo v sodelovanju z Evropsko komisijo oz. njenima generalnima direktoratoma za informacijsko družbo in širitev.
Približno 450 udeležencem se je danes pridružil tudi evropski komisar za podjetja in informacijsko družbo Erkki Liikanen. Na dveh plenarnih zasedanjih so razpravljali o zaupanju in varnosti ter o končnih sklepih konference.
Že prvi dan konference so glavni govorniki poudarili, da bo v prihodnje treba zagotoviti ustrezno zakonodajo na področju e-poslovanja, ki bo uveljavila stabilno in zaupanja vredno okolje; doseči množično uporabo širokopasovnih omrežij, posodobiti javne storitve (e-izobraževanje, e-vlada, e-zdravstvo), poceniti storitve, zmanjšati digitalni razkorak na vseh ravneh, povečati informacijsko opremljenost šol in število javnih dostopnih točk ter okrepiti vključenost ljudi v družbo.
Danes predstavljeni sklepi in priporočila, ki so jih udeleženci konference oblikovali na podlagi v ponedeljek predstavljenega prvega poročila o napredku pri izvajanju akcijskega načrta eEurope+, programa razvoja informacijske družbe v državah kandidatkah, so ključnega pomena za nadaljnji razvoj informacijske družbe.
Komisar Liikanen naj bi se predvidoma v sklopu konference sestal tudi s predsednikom vlade Janezom Drnovškom in ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom.
V nadaljnji razvoj informacijske družbe vložiti še veliko dela
Evropski komisar za podjetja in informacijsko družbo Erkki Liikanen ter minister za informacijsko družbo Pavel Gantar sta povedala, da bo v prihodnje kljub doseženim uspehom pri uresničevanju akcijskih načrtov eEurope in eEurope+ treba vložiti še veliko dela, posebej na področju izobraževanja, vsebin in dostopnosti informacijske infrastrukture.
Denis Oštir je za 24 ur povedal, da je Slovenija tako po šolsko dobila dobro štirico, morebiti celo slabo petico. Malta je edina, ki po razvitosti in razširjenosti novih tehnologij prekaša celo mnoge države članice Evropske Unije. Liikanen pravi, da pešamo v šolstvu, kjer je še vedno premalo računalnikov, občutno pa je premalo tudi javnodostopnih informacijskih točk.
"Ključno vprašanje ostaja, kako zgraditi odprto, vključujočo in demokratično informacijsko družbo, v katero bodo integrirani vsi prebivalci in ki bo prispevala k blaginji, socialni pravičnosti in osebni varnosti," je povedal Liikanen. Predpogoja za razvoj informacijske družbe sta množično dostopna širokopasovna infrastruktura in ustrezne vsebine - oba pa sta lahko izpolnjena le v konkurenčnem tržnem okolju z jasnim regulatornim okvirjem. Kot je pojasnil Liikanen, vse to zahteva veliko dela in politične angažiranosti.
Udeleženci konference so se strinjali, da je informacijska družba ključnega pomena za ohranjanje kulturnih razlik, socialno vključenost in krepitev ekonomske integracije Evrope. Z učinkovito uporabo sodobnih tehnologij in poglobljenim sodelovanjem med javnim in privatnim sektorjem ter civilno družbo bi lahko Evropa zares oblikovala najbolj dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Dosedanje evropsko delo je sicer odmevno tudi po ostalem svetu, zato Evropa upravičeno pričakuje, da bo igrala vodilno vlogo na svetovnem vrhu o informacijski družbi, ki bo potekal leta 2003 v Švici in leta 2005 v Tuniziji.