So pa danes govorili o nekaterih dokaznih predlogih. Nekaj dokaznih predlogov sodišče ni uspelo pridobiti, nekaj pa jih je pridobila kar obramba. Tožilec Fišer pa je ocenil, da so to storili brez "pravne podlage", sumljivo se mu tudi zdi, da "obramba razpolaga s celo večjim številom listin kot sodišče".
Sestanka pri Drnovšku sta se udeležili koordinaciji ministrstva za obrambo (MORS) in notranjega ministrstva (MNZ), da bi skušali ugotoviti morebitne "vdore" v obrambni sistem. V tem primeru bo z zaključnimi govori pričelo tožilstvo, za njim pa obtoženci Darko Njavro, Robert Suhadolnik, Simon Krejan in Andrej Podbregar ter njihovi zagovorniki. Obtoženci so že napovedali, da bodo njihovi zaključni govori "dolgotrajni", zato se bo sojenje najverjetneje nadaljevalo še prihodnji petek.
V primeru Depala vas gre za sojenje nekdanjima pripadnikoma specialne enote Moris Darku Njavru in Robertu Suhadolniku ter nekdanjima uslužbencema takratnega varnostnega organa ministrstva za obrambo (VOMO), Simonu Krejanu in Andreju Podbregarju, ki naj bi kot vojaške osebe 20. marca 1994 v "akciji" aretirali civilno osebo Milana Smolnikarja zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Pri tem naj bi obtoženci presegli zakonska pooblastila oziroma naj bi Smolnikarju, kot jim očita obtožnica, na grozovit način protipravno odvzeli prostost".
Glavna obravnava v omenjeni zadevi se je pravzaprav začela 7. marca; na ta datum je bila preložena v prvi polovici januarja zaradi zahteve po izločitvi predsednice senata Silvane Vrebac, ki jo je podala sama. Kot izločitveni razlog je navedla dejstvo, da je v spisu našla uradni zaznamek policije, kar je ustavno sodišče kot izločitveni razlog označilo že v zadevi Lončarič. Prva glavna obravnava v zadevi Depala vas je bila sicer razpisana septembra lani, torej po več kot osmih letih od aretacije Milana Smolnikarja.
Marca so obtoženi na zaslišanju obtožbe zanikali, češ da so delali po navodilih nadrejenih in skladno s pristojnostmi, aretirali pa niso civilista, pač pa človeka, ki je opravljal vohunsko dejavnost. Temu je sledilo zaslišanje oškodovanca Milana Smolnikarja, ki je v štiriurnem zaslišanju podrobno opisal "grobo" aretacijo. Sodni senat je nato prisluhnil tudi članoma interventne skupine Boštjanu Otoničarju in Bojanu Hočevarju, ki sta sodelovala pri odvzemu prostosti Smolnikarju, policistoma Emilu Slugi in Romanu Meletu, ki sta prišla na mesto dogajanju po naključju, ter vojaškima policistoma Andreju Osolniku in Ladislavu Beneditiču, ki sta Smolnikarja po aretaciji odpeljala na VOMO. Priče niso potrjevale aretacije na grozovit način, kot jo je opisoval Smolnikar, vendar pa se dogajanja niso spomnili več dobro. Nato so pričali še Mitja Kunstelj, ki naj bi se po pričevanju Smolnikarja z njim večkrat srečal že precej časa pred aretacijo 20. marca 1994 zvečer in tudi tik pred njo, in nekdanji vrhovni poveljnik Morisa Tone Krkovič. Oba sta zanikala precej navedb Smolnikarja, zelo kritičen do njega pa je bil zlasti Krkovič, ki je Smolnikarja ocenil kar za "bedno osebnost", za katero drži pregovor "kdor krade, tudi laže".
Na prostor za priče je stopil tudi Gašper Norbert, nekdanji vodja odseka za kriminalistične zadeve in vojaško policijo na VOMO, pa tudi državni sekretar v t.i. Bajukovi vladi in nekdanji direktor vojaške obveščevalne službe VOMO Dušan Mikuš. Po njegovih besedah na zatožni klopi ne bi smeli sedeti štirje obtoženi, saj so morali po službeni dolžnosti ščitili vojaški sistem. VOMO je pri aretaciji Smolnikarja deloval v skladu z zakonom o obrambi in zaščiti, ki je določal izvajanje za odkrivanje in preprečevanje dejavnosti, ki merijo na nasilno rušenje z ustavo določene ureditve, če se te dejavnosti izvršujejo v upravnih organih, oboroženih silah ali proti njim.
Izvedenec medicinske stroke Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani je sodnemu senatu opisal zdravstveno stanje Smolnikarja po odvzeti prostosti in povedal, da je Smolnikar utrpel lahke telesne poškodbe, da je bil zaradi suma na lažji pretres možganov po dogodku v Depali vasi pridržan v bolnišnici na opazovanju. Vendar pa medicinski izvedenec meni, da verjetno, glede na poškodbe, ki jih je utrpel, oškodovanec ni bil v nezavesti, kot zatrjuje Smolnikar. Pred enim tednom pa je bil zaslišan tudi nekdanji direktor kriminalistične službe Mitja Klavora, ki pa se dogajanj pred devetimi leti, v času, ko se je zgodila Depala vas, ni spominjal dobro ali pa o njih ni vedel nič.
