Slovenija

Kako zelo nas ogroža sevanje, če Putin z jedrskim orožjem napade Ukrajino?

Ljubljana, 13. 10. 2022 12.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
918

Po zaostrovanju odnosov med Rusijo in Ukrajino ter posrednih grožnjah ruskega predsednika Putina z morebitno uporabo jedrskega orožja smo preverili, kako se na morebitne posledice pripravlja Uprava za zaščito in reševanje. Kot so dejali, jedrska nesreča ali uporaba jedrskega orožja v vojni v tujini, zunaj tisočkilometrskega območja, težko huje prizadene Slovenijo. Zato mirijo, da uporaba posebnih zaščitnih sredstev in zaklanjanje ne bi bilo potrebno.

Vojna v Ukrajini in posredne grožnje Putina, da bo uporabil jedrsko orožje, so v ospredje zanimanja javnosti postavila vprašanja, kot so: ali imamo v Sloveniji dovolj zaklonišč? Kje so in kakšno zaščito nudijo? Kakšna zaščitna oprema je na voljo civilnemu prebivalstvu v primeru napada z biološkim ter jedrskim orožjem? Je imamo dovolj? 

Izstrelitev balistične rakete na vojaških vajah ruske vojske februarja letos.
Izstrelitev balistične rakete na vojaških vajah ruske vojske februarja letos. FOTO: AP

Morebitna uporaba jedrskega orožja v Ukrajini nas ne ogroža

Informacije smo preverili na Upravi RS za zaščito in reševanje, ki deluje v okviru ministrstva za obrambo. Kot so nam pojasnili, jedrska nesreča ali uporaba jedrskega orožja v vojni v tujini, zunaj tisočkilometrskega območja (Kijev je od Ljubljane oddaljen okoli 1200 km zračne linije), težko huje prizadene Slovenijo. "V navedenem primeru uporaba posebnih zaščitnih sredstev in zaklanjanje ne bi bilo potrebno. Zadostovala bi zmerna previdnost pri uživanju poljščin in druge izpostavljene hrane, osebna dekontaminacija, ob morebitnem prehodu oblaka pa za kratek čas zadrževanje v zaprtih prostorih," pojasnjujejo in dodajajo: "Ne glede na vrsto nesreče, če se ta zgodi, je najpomembnejša zaščita pred neželenimi posledicami ionizirajočega sevanja. V ta namen Uprava RS za jedrsko varnost sodeluje pri načrtovanju ukrepanja na državni ravni, analizira izredne dogodke ter kot svetovalno telo podpira delo štaba in poveljnika Civilne zaščite RS."

Radioaktivno sevanje

Modelne izračune morebitnega jedrskega onesnaženja izdeluje Uprava RS za jedrsko varnost. Na osnovi teh izračunov menijo, da ni verjetnosti, da bi tovrstni dogodki povzročili znatno obsevanost prebivalcev v Sloveniji. Kot pravijo, bi se zaradi oddaljenosti mesta nastanka radioaktivni oblak v atmosferi razredčil in bi ga bilo možno zaznati le z občutljivimi merilnimi napravami za merjenje koncentracij radioaktivnih snovi v zraku. "V primeru najbolj neugodnega scenarija z vidika vremenskih razmer in mesta dogodka bi bilo možno, da bi program spremljanja sevanja v okolju obsegal tudi vzorčenje poljedelskih izdelkov in površinskih virov vode," navajajo in dodajajo, da ne pričakujejo, da bi bilo treba odrejati kakršne koli omejitve uporabe. Prav tako ni pričakovati drugih ukrepov, kot je npr. zaužitje tablet kalijevega jodida. 

V Sloveniji imamo izdelane načrte zaščite in reševanja na vseh ravneh načrtovanja, ki zajemajo spremljanje radioaktivnosti okolja, pravočasno obveščanje, vzdrževanje in aktiviranje potrebnih sil in sredstev za zaščito in reševanje.

Kakšen je protokol ukrepanja?

"Po prejemu preverjene informacije o jedrski nesreči v tujini se po ugotovitvi, da ima nesreča lahko vpliv ali posledice za Slovenijo, vzpostavi izredni monitoring radioaktivnosti, aktivira se tudi Državni načrt ob jedrski in radiološki nesreči (ki je trenutno v javni obravnavi). Na podlagi modelov širjenja oblaka in v kasnejši fazi rezultatov meritev radioaktivnosti se izvajajo zaščitni ukrepi za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreče. Delo po načrtu se konča, ko ni več pričakovati izpustov in je stopnja radioaktivnosti pod referenčnimi vrednostmi," pojasnjujejo na upravi.

Kakšni sta osebna in vzajemna zaščita ob jedrski nesreči v tujini? 

Kot navajajo na upravi za zaščito in reševanje, ta obsega seznanjenost prebivalcev z učinki in nevarnostmi sevanja, rabo sredstev za osebno in skupinsko zaščito, vključno z zaužitjem tablet kalijevega jodida, zadrževanje v zaprtih prostorih, osebno dekontaminacijo, uživanje varne hrane in vode, zaščito domačih živali in seznanjenost z načinom obveščanja med nesrečo. V primeru izkazane potrebe po tabletah kalijevega jodida bi za distribucijo poskrbela Civilna zaščita, še pojasnjujejo na upravi.

Uprava RS za jedrsko varnost sicer že od začetka vojne v Ukrajini redno spremlja situacijo v vseh jedrskih objektih Ukrajine prek sistema nujnega obveščanja ob izrednih dogodkih Mednarodne agencije za atomsko energijo. Poleg tega na svojih spletnih straneh redno objavljajo podrobno stanje v vseh jedrskih objektih v Ukrajini. Strokovnjaki Uprave RS za jedrsko varnost sodelujejo tudi pri delu različnih mednarodnih skupin, ki delujejo na tem področju. "Ob tem smo za pomoč zaprosili tudi Agencijo RS za okolje, ki nam vsak dan zagotavlja poti in načine razširjanja zračnih mas iz Ukrajine, kar bi zelo pomagalo pri predvidevanju morebitnega prihoda radioaktivnega oblaka. Ob omejeni uporabi jedrskega orožja v Ukrajini ni verjetno, da bi radioaktivno sevanje znatno vplivalo na ozemlje Slovenije."

Kako sploh vemo, kdaj nam grozita radiološka in kemična nevarnost?

Alarmiranje prebivalstva je organizirano kot enoten sistem javnega alarmiranja. Ko bo prebivalstvu grozila nevarnost poplave, večjega požara, radiološke in kemične nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter drugih nevarnostih, se bodo oglasile sirene, ki bodo naznanjale neposredno nevarnost. Gre za zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto. Nevarnost ni mimo vse do trenutka, ko se oglasi enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund in naznanja konec nevarnosti. Ta zvok slišite vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.

Zasilne postelje v zaklonišču pod Ljubljanskim gradom.
Zasilne postelje v zaklonišču pod Ljubljanskim gradom. FOTO: POP TV

Beg v zaklonišče ali zasilne zaklone

Ko se oglasijo sirene za nevarnost, nagonsko iščemo prostor, kamor bi se lahko zatekli na varno, v zaklon. Če nimate svojega zaklonišča, potem boste morali zaklon poiskati v enem od javnih zaklonišč, ki so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Javna zaklonišča so večinoma v urbanih središčih, ostalim, ki živijo na podeželju, pa so tako na voljo lastne kleti oz. zakloni. 

Za redno vzdrževanje zaklonišč je zadolžen lastnik, ki mora pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča od pooblaščene organizacije za tehnično kontrolo zaklonišč vsakih deset let. 

Glede na zakonodajo (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami) v Sloveniji zaklonišča gradijo v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo.

Zaklonišča so med seboj zelo različna. Nekatera so odporna proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. Delimo jih na zaklonišča osnovne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki in funkcionalno zgrajene prostore za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, po potrebi tudi za več oseb. Sledijo zaklonišča dopolnilne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami in funkcionalno opremljene prostore za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki.

Če je bilo zaklonišče zgrajeno pred letom 2006, ga razvrščamo med zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva do 24 ur (zaklonišče dopolnilne zaščite).

Posebne lopute, ki preprečujejo vdor zraka v prostore zaklonišča, s čimer se zaščiti ljudi tudi pred morebitnim radioaktivnim sevanjem.
Posebne lopute, ki preprečujejo vdor zraka v prostore zaklonišča, s čimer se zaščiti ljudi tudi pred morebitnim radioaktivnim sevanjem. FOTO: POP TV

Večina javnih zaklonišč v urbanih središčih, v njih na voljo slabih 350.000 mest

V Sloveniji javna zaklonišča gradimo od leta 1973. Trenutno je v Sloveniji 2244 zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, v katerih je skupno 348.537 zakloniščnih mest. Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za sprejem. 

Maja letos se je ekipa Preverjenega odpravila v prostore enega največjih javnih zaklonišč v Ljubljani. Ta sprejme okoli 600 oseb in spada med zaklonišča z osnovno zaščito. Gre za zaklonišče pod Ljubljanskim gradom, ki je bilo narejeno iz rovnika med drugo svetovno vojno. Prispevek novinarke Anamarije Ficko si lahko ogledate na VOYO, v prispevku pa boste lahko videli, kako so urejeni sanitarije, ležišča, prostor za pitno vodo, kakšen je zakloniščni red, kakšno zaščito nudi in koliko dni lahko preživimo v njem. Zaklonišče pod gradom ima ognjeni in peščeni zračni filter, kar pomeni, da je varno tudi pred radiološkim napadom. Prav tako stene in vrata zdržijo vsaj 150 kPa. 

Mestna občina Ljubljana upravlja z 31 javnimi zaklonišči s skupno kapaciteto 9611 oseb. Seznam zaklonišč imajo objavljen na svoji spletni strani. Nekatera zaklonišča znotraj MOL niso prazna, saj imajo v nekaterih zakloniščih prostore razna društva, pa tudi glasbene skupine in taborniki. Na nekatera zaklonišča pa so občine v zadnjih letih preprosto pozabile. 

Inšpektorat: Desetina občin nima ustreznih evidenc zaklonišč

Od 60 občin, ki imajo v neposredni lasti javna zaklonišča, je 40 takih, ki za vsa svoja zaklonišča nimajo vseh potrdil o primernosti. 

Inšpektorji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so med svojimi nadzori ugotovili, da 10 odstotkov občin ne vodi ustreznih evidenc zaklonišč. Kot so sporočili z Ministrstva za obrambo RS, so inšpektorji letos na področju zaklonišč opravili 16 nadzorov, vse na podlagi prijav. Zadnjo prijavo s tega področja so prejeli 26. julija, vsi postopki pa so še v teku. Pri večini je bil odrejen ukrep pridobitve potrdila o primernosti zaklonišča, v enem primeru se je prijava nanašala na vgradnjo opreme, v enem primeru pa se je med postopkom izkazalo, da ne gre za zaklonišče.

Inšpektorat je letos v sklopu nadzorov v občinah, ki jih je izvajal v obdobju od 20. marca do 15. aprila 2022, preverjal tudi, ali občine vodijo evidenco zaklonišč in ali imajo občine pridobljena potrdila o primernosti zaklonišč za javna zaklonišča, ki so v lasti občin. Rezultati so pokazali, da 104 (90,4 odstotka) občine vodijo evidenco o zakloniščih, 96 občinam pa le-te ni treba voditi, ker v občini nimajo zaklonišč. Ostalim je bil naložen ukrep vzpostavitve oz. ureditve vodenja evidenc. Posamezni inšpekcijski postopki v teh primerih še niso končani. 

Od 60 občin, ki imajo v neposredni lasti javna zaklonišča, pri čemer v to kvoto niso všteta zaklonišča po javnih institucijah, ki so v lasti občine (npr. šole), je 40 takih, ki za vsa svoja zaklonišča nimajo vseh potrdil o primernosti. Tudi tu so bili s strani inšpekcije odrejeni ukrepi, da mora občina za vsa ta javna zaklonišča pridobiti potrdila o primernosti. Posamezni inšpekcijski postopki so še v teku.

Zaklonišča za predstavnike vlade

V času osamosvojitvene vojne je republiška koordinacijska skupina, ki je usklajevala celotne aktivnosti obrambe države, delovala v kletnih prostorih Cankarjevega doma. Kako bi bilo v primeru ogroženosti danes? Na Morsu pojasnjujejo, da v vojni vlada imenuje državni operativni štab obrambe, in sicer za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami DZ. "V obrambnem načrtu države, ki ureja tudi vprašanje neprekinjenega delovanja oblasti, so predvidene rešitve, s katerimi se lahko zagotovi delovanje organov oblasti na rezervnih lokacijah. Predstavniki vlade torej ne gredo v neko konkretno zaklonišče, temveč se glede na ogroženost izvede premik na rezervne lokacije, s katerih nadaljujejo svoje delo v prilagojenih pogojih."

Se še spomnite akcij NNNP?

Še v času skupne države so potekale vsedržavne akcije z imenom NNNP (Nič nas ne sme presenetiti). Z njimi je jugoslovanska oblast svoje državljane pripravljala na najhujše. Na njih so izobraževali ljudi, kako ravnati v primeru naravnih nesreč, vojn, jedrskih, bioloških in kemičnih napadov. Akcije so se morali udeležiti vsi, tudi delovno aktivni državljani. Osnovni cilj akcije je bil načrtovanje, usklajevanje, usposabljanje in preverjanje sposobnosti delovnih ljudi in občanov, enot in organov služb ter vodstev za delovanje v vojnih razmerah ali ob naravnih nesrečah. Morda ne bi bilo slabo podobnih akcij znova uvesti.

Posnetek akcije NNNP v Zagorju ob Savi iz osemdesetih let.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Vojaški bunkerji iz časa Jugoslavije. So le-ti še vedno uporabni za primer jedrskega napada?

V nekdaj zaprtem območju v okolici Kočevske Reke (Škrilj, Gotenica, Borovec ...) so bili v času nekdanje Jugoslavije grajeni podzemni objekti tudi za primer jedrskega napada. Objekti so bili po osamosvojitvi preneseni v upravljanje Ministrstvu za obrambo (Škrilj, Primoži, Kočevska Reka, Borovec) in Ministrstvu za notranje zadeve (Gotenica – tudi podzemni objekti). Eden izmed objektov v upravljanju Ministrstva za obrambo, in sicer podzemni objekt K-35 v Škrilju, je bil s pogodbo o brezplačni uporabi začasno predan Občini Kočevje za namen turistične ponudbe na tem območju. 

Prostori zaklonišča v Gotenici.
Prostori zaklonišča v Gotenici. FOTO: Kanal A

Podzemna objekta, ki sta ostala v upravljanju obrambnega ministrstva, nista v operativni uporabi za potrebe Slovenske vojske. Prav tako že pred osamosvojitvijo nista bila redno vzdrževana. Ministrstvo za obrambo skrbi za najnujnejša vzdrževalna dela objektov, so sporočili in dodali, da bi bilo za ocenitev primernosti zaščite pred jedrskim napadom treba izdelati oceno primernosti za njihovo uporabo. 

"Glede na to, da so bili ti objekti grajeni v času Jugoslavije in za posebne potrebe (vojaške, varnostne), ni na voljo vseh dokumentov o tem, kako so bili grajeni vsi ti objekti, prav tako nam ni znan podatek, ali so bili res grajeni kot zaklonišča za vse vrste nesreč. Obstaja možnost, da bi se dalo vse te objekte s preureditvijo spraviti v stanje, da bi dobili status zaklonišča po sedanji zakonodaji. Ne glede na to lahko podamo oceno, da objekti še vedno izpolnjujejo pogoje za zaklonilnike," še dodajajo na obrambnem ministrstvu.

  • 20 - Liv Amiti E+ 3 (žensko)
  • 19 - Liv Vall E+ 2 (žensko)
  • 18 - Gravel kolo Giant Revolt 0
  • 17 - Giant Reign E+ 1
  • 16 - Giant Propel Adv Pro 0
  • 15 - Giant DailyTour E+ 1 RT
  • 14 - Giant Stance E+ 2 29
  • 13 - Liv Avail Adv 1 (žensko)
  • 12 - Giant Propel Advanced Pro
  • 11 - Giant Trance X E+ 1 Pro 29
  • 10 - Giant Talon 1 29 GE
  • 9 - Giant Defy Advanced 2
  • 8 - Giant TCR Advanced 1 Disc
  • 7 - Giant Explore E+ 2
  • 6 - Giant Trance X 1 29er
  • 5 - EnviLiv Advanced (žensko)
  • 4 - Liv Embolden E+ 1 (žensko)
  • 3 -Giant Propel Advanced 1ct
  • 2 - Giant Fathom E+ 2 Pro
  • 1 - Giant TCR Advanced SL 0

KOMENTARJI (918)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

conkord
08. 04. 2024 11.58
+1
Da nam ni treba skrbeti... ? Eni pa imajo kratko zgodovino pomnjenje.. ravno v tej državi se je pred več dedetletji zgodila največja jederska nesreča v EVROPI.. Černobil. in vemo kake posledice je imelo to na zdravje ljudi.. živali in na kmetistvo. nič kar ni bilo pokrito in zavarovano proti radiološkem dežju ni bilo užitno lep čas..isto se lahko zgodi tudi v bodoče ker že Galilejo je rekel ..ZEMLJA SE VRTI..IN RES SE VRTI..( razen tistim ne.. ki pravijo ja je zemlja ploščata)... jop s tem se ni za igrat ker potem bo hudo ko bo en JANEZ IMEL DVE GLAVI..
00112231
17. 10. 2022 21.59
-1
rečeno je da naj bi 23.10 ali 23.11 počilo pa da vidimo če imajo prav.. upam da ne...
bologna2901
14. 10. 2022 13.37
+0
zdaj pa sem miren res...
steki007
14. 10. 2022 13.24
-1
Če pride do jederske vojne ka ja ti pomeni zaklonišča neboš tam 200 let
kalinka
14. 10. 2022 13.28
-2
steki007.......... do zaklonišča niti prišel ne boš ,ker ji ni toliko ,tak da tistih 200 let pozabi jih itak ne boš doživel .KAD PUKLO PUKLO ,s tem se boš sprijaznil ,da te bo pobralo .
kalinka
14. 10. 2022 13.05
+0
kaj bo nikita rekla na to ?? nič več pijače in jedače po svetu pol pa na istagram ali FB
3320
14. 10. 2022 12.52
+0
Sploh ne bo jedrske vojne, to sam strašijo isti ki so strašili z k.o.r.o.n.o ki so reklamirali peciva itd...
kalinka
14. 10. 2022 12.51
+0
2 ali tri dni ta prispevek !! ljudi postavljate v zagato kam se skriti ,zaklonišča so se nazadnje delal v 80 letih prejšnjega stoletja ,na vaseh jih sploh ni ,v mestih premalo ,tak da bomo večina pokrepali ,če do tega pride .
andro69
14. 10. 2022 11.38
+7
Jedrska vojna ne bo ostala samo v Ukrajini to naj bo jasno ampak bo padalo po celi Evropi...in to bo še kako vplivalo na naše življenje....konec gospodarstva pomanjkanje blaga v trgovinah pomankanje energentov...ja vrnili se bomo sto let ali pa še več nazaj...
kalinka
14. 10. 2022 13.21
-1
zato pa boli dementnega in putkota ,onadva sta tak že z eno nogo v zemlji
Skadi
14. 10. 2022 11.15
+5
Odkar obstaja ZDA (zveza britanskih kolonij) ni vojne, kjer ZDA nebi profitirale. Tudi atomske bombe so v imenu demokracije odvrgle na civilno prebivalstvo samo ZDA, čeprav je bilo druge svetovne vojne praktično že konec. Vse si lastijo, vse bi pokradli. Zaradi njih je trenutna svetovna kriza.
xelA
14. 10. 2022 11.15
+7
Mene bolj skrbi kaj nam bo Zelenski zakuhal. Izgleda je pripravljen žrtvovat celo evropo da doseže svoje. Klovn.
resenik
14. 10. 2022 11.22
+3
medusa
14. 10. 2022 10.55
+0
Ja seveda... ne se bat ljudje ...če bo počl pejte vn in fajn zaugat svež zrak ,ker korona in cepivo nista naredila svoje ... če bo dež ,je pa ta trenutek sveža deževnica ,pa tudi če sevana ,bolj zdrava ,kot voda iz pipe!
ArkaMast
14. 10. 2022 10.33
+1
Bi se ubranili z Boxerji, če prav na servisu, nekje na misiji.
silvo.uzmah
14. 10. 2022 10.31
+6
Zaradi par svetovnih kretenov, ki imajo velike možgane kot lešnik, ga bomo nasrkali vsi.
Mirko Tipka
14. 10. 2022 10.20
+1
še dobro, da po mnenju Nine Šašek nas ogrožajo tisti, ki še niso uporabili jederskega orožja in ne tisti, ki so ga že uporabili. Logika na višku...
rr3
14. 10. 2022 10.22
-1
Eni se na napakah učijo, drugi so pa toliko butasti, da bi radi to sami preverili... Ti si eden takih.... saj veš kako gre... samo osel gre 2x ....
Matjaz Ribnikar
14. 10. 2022 10.08
+3
Glede na to kolk gob raste po moje je že kaj k nam prišlo
rr3
14. 10. 2022 10.23
Za jest bo dost... pa ne boš rabil lubenic sadit... bo ribez čist dost...
Deth1978
24. 10. 2022 19.15
To se tudi jaz že par mesecev sprašujem. Po Černobilski nesreči je bilo isto.
Maiike
14. 10. 2022 10.02
+1
Nas ne ogroža PUTIN, nas ogroža Von Lajna, Bruselj in GOLOB ti so nas naredili za sovražnike RUSIJE, brez vprašanja in volje naroda. Za vse kar se bo zgodilo če se bo, bo GOLOB osebno odgovarjal..
Diabloss
14. 10. 2022 10.23
+2
Jajo je inkognito obiskal Ukrajino in jih podprl
rr3
14. 10. 2022 10.25
+3
Saj vesta da je pot prosta do Moskve... nič vaju ne ovira da gresta tja podporo izražat... ne se jokat tuki kot en cucek...
User1538643
14. 10. 2022 10.00
+1
Zelo in preveč. Vse drugo je glava v pesek.
T-I-T-O
14. 10. 2022 09.43
+1
Ne vem zakaj modelatorji sploh odpirate takšne smrtne teme? Kot sami napovedujete pa potem Putina krivite da če spusti jedersko orožje so nas v šoli že učili smo mrtvi.Nimate vi v SLOVENIJI zaklonišč še covida-19 niste preboleli ste dnevno kot da ste v resnici umirali po 30 ljudi potem pa se izselili drugam...ČE JE NEVARNOST JE DOLŽNA EU ARETIRAT PUTINA IN SMO KONČALI TE OROŽNE VAJE ,KO JIH EU IN RUSIJA DELATA.
jps28
14. 10. 2022 09.24
+1
Namesto da bi EU spodbujala k mirni rešitvi spora. Spodbuja ks pošiljanjem orožja. Te EU aparatčki, hlabčki, če pride do jederskega spopada, boda pa itak sedeli v luksuznih zakloniščih. Upam da če pride do uporabe jedrskega orožja, naj pride v severni ameriki in rusiji. Predvsem s. am.
Rains
14. 10. 2022 09.56
-1
Tebi ni jasno, da je bila že cela garnitura evropskih predsednikov pri Putinu in poskušala doseči mirno rešitev spora, pa je vse, rekel “ne”? Pomoč žrtvi je zdaj vse kar je Evropi preostalo.
lili88
14. 10. 2022 10.22
+2
Rains: preveč CNNa? Ravno Putin je tisti, ki želi spor rešiti po diplomatski poti. Že 8 let.
Ni nam vseeno
14. 10. 2022 09.15
-3
Američani so res odvrgli atomsko bombo na civilno prebivalstvo a je ta bila odvržena vsaj 500m od najbližjega vrtca ali bolnice