Se nam obeta še en referendum?

Po besedah ministra Gasparija, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, vlada, ki opravlja tekoče posle, ne nasprotuje odločbama ustavnega sodišča glede sodniških plač, vendar finančnih možnosti za uveljavitev teh odločb v letu 2012 ni. Gre torej za odložitev implementacije enega dela odločb, je pojasnil Gaspari.

Vlada z interventnim zakonom predlaga, da se plače v javnem sektorju v letu 2012 ne bi uskladile z inflacijo, regres pa bi ostal na ravni letošnjega. Zamrznjena bi ostala tudi napredovanja javnih uslužbencev. Prav tako se v letu 2012 ne bi usklajevale pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom.

Gaspari svari pred posledicami zavlačevanja

Vlada pošilja predlog interventnega zakona v DZ po nujnem postopku. "Na DZ, poslanskih skupinah in strankah je, da se odločijo, ali želijo delovati proaktivno ali želijo počakati na volitve. Kajti, če mislijo, da bodo na volitvah zaradi nedelovanja, kar se tega tiče, pridobile boljše izhodiščne točke, se jim lahko zgodi, da bodo imele na koncu bistveno slabšo situacijo, ko bo treba voditi aktivno politiko," je opozoril Gaspari.

Po Gasparijevih besedah je vlada vzela na znanje in upošteva mnenje sindikatov, ki je legitimno, "vendar ne zadosti tistim zahtevam, ki jih imamo v javnofinančni poziciji". 300 milijonov evrov zelo verjetnih posledic je takšna številka, ki jo je nemogoče rešiti s parcialnimi ukrepi znotraj leta, je prepričan minister.

"Nova vlada bo imela relativno malo časa, da bo lahko začela s takojšnimi ukrepi, zato je neodgovorno ne sprejeti takšnega zakona, predvsem ker ni v DZ rebalansa za 2012, ki bi ga vlada predložila, če ne bi bila v takšni situaciji, kot je," je pojasnil Gaspari. To opozorilo je verjetno zadnje, ki ga je dala ta vlada, je spomnil minister in dodal, da je od tukaj naprej na DZ in predsedniku republike, da odločita, ali je situacija taka, da je vredno sprejemati te zakonske projekte.

Za socialne partnerje pa po njegovih besedah velja, da bodo verjetno v naslednjem letu sledili ukrepi, ki bodo slabši od tistih, ki so bili ponujeni v zadnjih mesecih.

Sindikati javnega sektorja nad interventni zakon z napovedjo referenduma

Čeprav popravljeni zakon o interventnih ukrepih ne predvideva več uskladitve sodniških plač z odločbama ustavnega sodišča, kar so zahtevali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, njen predsednik Branimir Štrukelj s predlogom vendarle ni zadovoljen. Sprašuje se namreč, ali je njihovo stališče sploh še pomembno za vlado, ki je zavlačevala z oblikovanjem tega zakona, vzpostavitev socialnega dialoga pa je bila zgolj navidezna.

Pri oblikovanju stališča konfederacije do predloga pa je po njegovih besedah pomembno ravnanje poslanskih skupin. Štrukelj predlaga, naj se tiste stranke, ki nameravajo zakon podpreti, zavežejo, da v prihodnjem letu ne bodo enostransko posegale v plače v javnem sektorju. Le na ta način bi sindikati lahko pristali na "totalno zamrznitev" v letu 2012, pravi.

Če pa takšne zaveze ne bo, kar je po Štrukljevih besedah zelo verjetno, bo predvidoma sledilo taktično zbiranje 2500 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma. Ta postopek bo namreč onemogočil, da bi zakon začel veljati.

Interventni zakon za zdaj brez podpore SD in LDS

Interventnega zakona, ki ga je danes pripravila vlada, ki opravlja tekoče posle, ne nameravata podpreti niti vladni SD in LDS. Poslanci SD po besedah vodje Dušana Kumra predlagajo, naj odgovornost za ta zakon sprejme prihodnja sestava DZ. Da je zakon politično iluzorno obravnavati brez večine v DZ, meni tudi vodja poslancev LDS Borut Sajovic.

Kumer je spomnil na zaostrovanja s socialnimi partnerji in na to, da smo tik pred volitvami. V poslanski skupini SD predlagajo, naj interventni zakon ostane prihodnji vladi in novi sestavi državnega zbora. Kumer je spomnil, da bo novi DZ konstituiran že decembra in bo tako odločitev lahko sprejel. Ta isti interventni zakon tako lahko že januarja predlaga vlada, ki opravlja tekoče posle, ali pa že nova vlada, pravi vodja poslancev SD.

Ravnanje vlade je po besedah vodje poslanskega kluba Boruta Sajovica na nek način smiselno, saj delajo tisto, "kar je treba storiti". V LDS se strinjajo, da bi bilo interventni zakon modro sprejeti zaradi javnofinančnega položaja, vendar za tak zakon potrebujejo parlamentarno večino, ki pa je ta vlada nima. Prav zato je zakon tik pred razpustom parlamenta po ocenah Sajovica nesmiselno in politično iluzorno dajati na dnevni red.

Vlada zavrnila znižanje plač funkcionarjev za osem odstotkov

Minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar je dejal, da je ministrstvo danes predlagalo nižanje plač funkcionarjev ne le za štiri, ampak za osem odstotkov, vendar vlada tega predloga ni sprejela. Je pa po Zalarjevih besedah odločila, da se plače funkcionarjev v sodstvu uskladijo z odločbami ustavnega sodišča s 1. 12. 2010, vendar se z zakonom izplačevanje tako usklajenih plač zamrzne za čas krize.

Sodni funkcionarji bodo lahko to svojo pravico uresničili, ko bo finančna situacija države boljša, torej bodo lahko zahtevali poplačilo premalo izplačanih plač za nazaj, je obljubil minister. S tem je vlada po Zalarjevem mnenju ustrezno rešila problem sodnikov, trši oreh pa bo zagotoviti dovolj podpore zakonu v državnem zboru.

'Štrukelj uspešno lansiral zgodbo o privilegiranju sodnikov'

Sodniki so nad odločitvijo vlade, ki v interventnem zakonu ne predvideva več uskladitve sodniških plač, razočarani, saj se bo neustavno stanje na področju sodniških plač nadaljevalo. Kakšno bo njihovo nadaljnje ravnanje, še ni znano, podpredsednik sodniškega društva Miodrag Đorđević pa pravi, da imajo "kar nekaj orožij v ognju".

Vrhovni sodnik Đorđević je ocenil, da je bil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj "uspešen pri lansiranju zgodbe o privilegiranju sodnikov". A pri tem ni šlo za nobeno privilegiranje sodnikov, pač pa le za uskladitev sodniških plač z ustavnima odločbama, dodaja.

Na njegove besede se je že odzval tudi Branimir Štrukelj. Takšno stališče Štruklja čudi, saj bi morali po njegovi oceni sodniki v času, ko so se vsi ostali funkcionarji in javni uslužbenci pripravljeni odreči delu že pridobljenih pravic, ravnati enako. "To bil bil konstruktivni prispevek k boljši klimi v naši državi," je prepričan.

Kot pravi, so sodniki upali, da bo vlada zmogla toliko moči in modrosti, da bo obljubljeno uskladitev sodniških plač s 1. januarjem 2012 tudi izpolnila. Zato so razočarani, ker se neustavno stanje na področju sodniških plač še kar nadaljuje. "Nikakor ne pridemo do tega, da bi se izenačili z drugima dvema vejama oblasti," pravi Đorđević. Kot dodaja, ne bodo imeli nobenih pomislekov, da bi v času krize delili usodo ostalih, ko bodo enkrat prišli do izenačitve.

Poudarja, da se sodniki zavedajo sedanje gospodarske situacije, a so jo oni že upoštevali, ko so z vlado sklenili kompromis glede uvrstitve v plačne razrede. "Pokazali smo dobro voljo, a naše plače še vedno niso takšne, kot veleva ustava," pravi Đorđević, ki ugotavlja, da je "sodstvo ena zelo dobrodošla skupina ljudi, ki so lahko poligon za izvajanje določenih igric".