Uradni Zagreb je zavrnil trditve slovenskega Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, ki je opozorilo na domnevno diskriminatornost, ki jo je v zvezi z vračanjem premoženja na Hrvaškem prinesla leta 1998 sprejeta novela zakona o denacionalizaciji. Kot je povedal pomočnik hrvaške pravosodne ministrice Boris Koketi, so slovenski državljani po zakonu o nadomestilu za imetje, odvzeto v času jugoslovanske komunistične oblasti, v enakem položaju kot vsi ostali tuji državljani na Hrvaškem.
Po novelah omenjenega zakona iz leta 2002 so lahko vsi tuji državljani pridobili pravico do povračila oziroma nadomestila za lastnino pod pogojem, da ima Hrvaška z določeno državo tudi meddržavno pogodbo, ki ureja to vprašanje, je pojasnil Koketi. Dodal je, da Hrvaška zaenkrat ni podpisala takšnega sporazuma z nobeno državo.
Članica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Zdenka Goriup je prejšnji teden opozorila na diskriminatornost, ki naj bi jo v zvezi z vračanjem premoženja na Hrvaškem prinesla leta 1998 sprejeta novela zakona o denacionalizaciji. Novela je namreč po njenem mnenju prinesla obojestransko nevračanje lastnine, med drugim pa prekinila vračanje osebam, ki niso imele slovenskega državljanstva.
V združenju so zato napovedali, da bodo v prihodnjih dneh pripravili memorandum, s katerim bodo od vlade zahtevali, naj začne dvostranske pogovore s hrvaško vlado glede recipročnosti vračanja nacionaliziranega premoženja. Pristojna ministrstva so še pozvali, naj pridobijo podatke o številu zahtevkov za vrnitev premoženja na Hrvaškem.
Kot je povedal Koketi, zaenkrat ni možno povedati, kolikšna je vrednost nepremičnin, ki jih zahtevajo slovenski upravičenci denacionalizacije. Nekdanja pravosodna ministrica Vesna Škare-Ožbolt je v nekem intervjuju sicer povedala, da gre za 30 milijonov kun (970 milijonov tolarjev).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.