Ustavno sodišče je odločilo, da 22. člen zakona o prekrških, katerega presojo je zahtevalo vrhovno sodišče, ni v neskladju z ustavo.
Na podlagi zakona o prekrških lahko državni tožilec zoper pravnomočno odločbo o upravnem kaznovanju, izdano pri pristojnem upravnem organu na področju RS ali za katerokoli izmed republik bivše Jugoslavije, ki je postala pravnomočna pred 25. junijem 1991, vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, če je bila slovenskem državljanu izrečena kazen odvzema prostosti v nasprotju z načeli pravne države.
Vrhovno sodišče je menilo, da je izpodbijana določba v nasprotju z ustavo, saj naj bi bilo presojanje o zakonitosti odločb upravnih organov nekdanjih jugoslovanskih republik, sedaj tujih držav, v nasprotju z načelom pravne države in mednarodnega prava.
V odločbi ustavnega sodišča je navedeno, da je v ustavi zapisana pravica do rehabilitacije in odškodnine, do katere so upravičeni tudi slovenski državljani, ki je do sedaj niso mogli doseči. Enak obseg pravic kot v primerih neupravičenih odvzemov prostosti v kazenskem postopku pa mora biti zagotovljen tudi v primerih neupravičenih odvzemov prostosti v postopku o prekršku, zato je ustavno sodišče odločilo, da 22. člen novele zakona o prekrških ni v neskladju z ustavo.
