Tisti, ki so bili sprejeti po 1. decembru, namreč še nimajo rešene vloge za pravice po dolgotrajni oskrbi. Zato so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu in plačujejo celo 600 evrov višje stroške. Predlog pa bi uredil tudi sofinanciranje stroškov zaradi sprememb plačne zakonodaje.
Predlog je predvidel prednostno obravnavo oseb, ki so bile ali še bodo v dom sprejete v obdobju od 1. decembra lani do 31. decembra letos, tako da bi lahko v sistem dolgotrajne oskrbe prešli po hitrejšem in prilagojenem postopku. Prav tako bi bili upravičeni do povračila oziroma do delnega povračila stroškov, ki so jih imeli s storitvami v domu. Sredstva bi jim povrnili za nazaj v takšni višini, kot če bi bili v tem vmesnem času upravičeni do denarnega prejemka po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
V predstavitvi stališč so v Svobodi, Levici in Vesni ter SD predlog ocenili kot nujen za odpravo neenakosti med obema omenjenima skupinama stanovalcev. Po drugi strani so v SDS, Demokratih, Resnici in v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus predlog videli kot parcialen in kot popravljanje posledic slabega sistemskega zakona.
V SDS so bili denimo kritični do izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi tudi na drugih področjih, ne samo v delu, ki ga zadeva predlagani zakon. Pravice obstajajo le na papirju, medtem pa se prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira na zalogo, so opomnili. V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus pa so ocenili, da so potrebne jasne sistemske rešitve, ne pa le začasne. Poleg tega bi želeli odpravo pomanjkljivosti za vse upravičence, ne le za določene.
"Danes je bodoča desna koalicija onemogočila interventni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi znižal položnice tudi čakajočim na dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše in kompenziral razliko," je po zavrnitvi interventnega zakona za dolgotrajno oskrbo komentirala koordinatorica Levice Asta Vrečko. "Toliko, da je jasno, kdo dela za navadnega človeka in kdo za bogate, saj v isti sapi predlagajo znižanje davkov za tiste, ki zaslužijo več kot 7500 evrov mesečno. Draga Slovenija, to je uvertura v to, kar nas čaka. Vlada za kapital, ne za ljudi."
DZ se je na ločeni izredni seji tudi seznanil, da se končala zakonodajna pot predloga sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga vložili poslanci Levice in Vesne, a na skupnem odboru DZ ni prejel zadostne podpore. Z njim so predlagali ukinitev enotnega obveznega zdravstvenega prispevka, nadomestili bi ga z dvigom obstoječih prispevnih stopenj. Po predlogu bi se prispevna stopnja delojemalcev povečala s 6,36 odstotka na 7,36 odstotka bruto plače, delodajalcev s 6,56 na 7,56 odstotka bruto plače, upokojencev s 5,96 na 7,46 odstotka pokojnine ter kmetov z 18,78 na 21,73 odstotka katastrskega dohodka. Po navedbah predlagateljev bi se na ta način v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije stekla enaka količina denarja, kot se steče iz obveznega zdravstvenega prispevka, hkrati pa bi breme razporedili pravično in enakomerno. Na odboru sta predlog od skupno 15 članov, ki so glasovali, podprli le poslanki Svobode ter Levice in Vesne, proti pa je bilo devet poslancev iz poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice. |
Poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič pa je še pred glasovanjem ocenila, da gre za izrazito tehničen zakon, ki odpravlja najbolj kričečo težavo, ki se je pokazala pri izvajanju. Nasprotnike predloga je pozvala k razumevanju stanovalcev, ki so v domovih za starejše obravnavani neenako. Tisti, ki so bili v dom sprejeti po 1. decembru, namreč plačujejo tudi po 600 evrov več kot tisti, ki so bili sprejeti do 1. decembra, je opozorila. Hitro pomagajmo tem ljudem in ne izvajajmo ideološkega boja pri tem vprašanju, je predlagala.
Vendar je Janez Cigler Kralj (NSi, SLS in Fokus) opozoril, da pri pripravi predloga ni sodelovala Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Predlog zato ne izpolnjuje osnovnih pogojev za obravnavo, je dodal. Hkrati ga vidi kot povzetek tega, kako je odhajajoča vlada pristopila k vzpostavitvi celotnega sistema dolgotrajne oskrbe. Njen sistemski zakon je veliko slabši od zakona, ki je bil sprejet v mandatu pred njo, je ocenil.
Kdor danes hoče čim prej priti v dom, lahko pride le po zakonu o socialnem varstvu, ker je treba na odločbe po zakonu o dolgotrajni oskrbi dolgo čakati, je povedal. Poleg tega ni bil vzpostavljen informacijski sistem. Nenazadnje je ocenil, da je treba vstopne točke za spremembo kategorije dolgotrajne oskrbe decentralizirati.
Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je medtem opazila, da je zdaj v ospredju samo dolgotrajna oskrba v instituciji, dolgotrajna oskrba na domu pa ostaja v ozadju. Po drugi strani si je zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v mandatu pred nastopom odhajajoče vlade, prizadeval, da bi ljudje čim dlje ostali doma, je povedala.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v mandatu pred nastopom odhajajoče vlade, je bil neizvedljiv, je poudarila poslanka Svobode Janja Sluga. Po njenih besedah ni namreč predvidel stabilnih virov financiranja. Sicer pa se po veljavnem zakonu dolgotrajna oskrba v instituciji izvaja, je opazila. Pri tem je spomnila, da so v Nemčiji dolgotrajno oskrbo vzpostavljali kar deset let, medtem ko je Slovenija potrebovala le tri leta.
Poslanka SDS Karmen Furman pa je bila kritična do odhajajoče vlade. Tako denimo ni poskrbela za storitve dolgotrajne oskrbe na domu. Zagotovila je, da v SDS ne nasprotujejo dolgotrajni oskrbi. Podpirajo jo, a takšno, ki bo dostopna za vse, ki jo potrebujejo, je poudarila.
Predstavitve stališč poslanskih skupin: predlagane ukrepe podpirajo le v Svobodi, Levici in Vesni ter SD
S predlogom bi rešili težavo, zaradi katere stanovalci v domovih za starejše, sprejeti po 1. decembru, plačujejo občutno višje stroške kot tisti, sprejeti prej. Obe skupini namreč izenačuje. Ureja pa tudi sofinanciranje stroškov zaradi sprememb plačne zakonodaje. Poleg tega ureja sofinanciranje stroškov zaradi sprememb plačne zakonodaje, je pred tem povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Luka Mesec.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v poslanski skupini Demokratov predlog ocenili kot popravljanje posledic slabega sistemskega zakona. Da ga ne bodo podprli, ker znova le parcialno ureja področje dolgotrajne oskrbe, so napovedali. Namesto stabilnosti dobivamo nova pravila, je povedala Žnidaričeva. Tak pristop vidi kot priznanje, da je bil sistem postavljen na šibkih temeljih. Rešitve je treba po njenih besedah pripraviti celovito v sistemskem zakonu.
Tudi v Resnici so še pred glasovanjem napovedali, da predloga ne bodo podprli, ker le začasno krpa težave in blaži posledice. To je interventni gasilski ukrep za manj kot eno leto, je poudarila poslanka Resnice Katja Kokot. Predlog se tudi po njenem opažanju osredotoča zlasti na dolgotrajno oskrbo v instituciji, na dolgotrajno oskrbo na domu pa pozablja. Tudi stroka po njenih besedah vidi predlog le kot vmesni popravek.
V SDS že dlje časa opozarjajo, da pravice obstajajo le na papirju in da vse več upravičencev izbira denarni prejemek, ker ni izvajalcev storitev. Izvajalska mreža ni vzpostavljena, tako da dolgotrajna oskrba na domu skoraj ne obstaja, je menila poslanka Furmanova. Medtem se prispevek za dolgotrajno oskrbo po njenem opozorilu pobira na zalogo. Kot najbolj problematično pa vidi, da prispevek plačujejo upokojenci. V SDS si zato prizadevajo za ukinitev prispevka za upokojence.
Potrebujemo jasne in sistemske rešitve, ne pa začasnih, kar obravnavani predlog je, so izpostavili v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Predlog rešuje nekatere skupine, ne pa vseh, kar ne vidijo kot sistemsko. Premalo rešitev je za dolgotrajno oskrbo na domu, saj se osredotoča le na dolgotrajno oskrbo v instituciji, je ocenil Aleksander Gungl iz te poslanske skupine.
Po drugi strani so v Svobodi, Levici in Vesni ter SD predlog ocenili kot dobrodošlega. V Levici in Vesni menijo, da je treba odpraviti težave v praksi, če se te pokažejo, je dejala poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj. Vsak glas proti predlogu je glas proti dostojanstvu starejših, je posvarila.
V Svobodi podpirajo sistem dolgotrajne oskrbe, saj ohranja dostojanstvo najbolj ranljivih ljudi. Pri tako obsežnem sistemskem zakonu je pričakovano, da se pojavljajo težave. Pričakovanje, da bo sistem zaživel čez noč, je nerealno, je dejala poslanka Svobode Sandra Gazinkovski.
V SD vidijo kot pričakovano, če se v praksi pri izvajanju dolgotrajne oskrbe pojavljajo pomanjkljivosti. A te je treba odpraviti, je dejal poslanec SD Damijan Bezjak Zrim. Predlog zlasti odpravlja neenako obravnavo stanovalcev v domovih za starejše, je pojasnil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.