Zakon je tako rekoč spisan. Čaka ga sicer še nekaj pravnih olepšav, a delo je pri koncu, pravi oče zadnjega predloga zakona, odvetnik Miro Senica. Senica pravi, da zakon izenačuje partnersko skupnost na enak način kot je to s pravicami in dolžnostmi v zakonski zvezi razen posvojitve otrok, te pa niso dovoljene.
Mogoče niti ni sporno, da zakon, ki ga bo vlada jeseni sicer posredovala državnemu zboru, pripravlja zasebna odvetniška pisarna, postavlja pa se vprašanje, zakaj je ministrstvo tako občutljivo temo namesto javnemu zaupalo privatnemu strokovnemu sektorju.
Alenka Koušca, državna sekretarka za družino, pravi, da bi težko komentirala, seveda ima vsaka fakulteta pravico, pravna fakulteta dela tudi sistemski zakon, zakon o zakonski zvezi in o družinskih razmerjih, morda je tudi to eden od razlogov. Vendar se na to ponudbo v resnici niso odzvali, medtem ko so se odvetniške pisarne odzvale in so tako izbrali najcenejšega ponudnika.
Ne mariborska ne ljubljanska pravna fakulteta se občutljivega zakona nista hoteli lotiti, saj naj bi imeli pravniki ob pisanju zakona, ki ga ima že vsa Evropa, etične pomisleke. Alenka Koušca še dodaja, da jo manj zanima v političnem smislu ali je to pravi ali ni pravi trenutek, veliko bolj jo zanima dolg, ki ga nalaga 14. člen ustave in to je, da smo vsi enaki pred zakonom.
Podpisnici bosta podprli zakon o registraciji istospolnih partnerjev, sta v koalicijski pogodbi pred tremi leti zapisali Liberalna demokracija in Združena lista. S figo v žepu, pravijo v nevladnih organizacijah, saj je še do nedavnega veljalo, to potrjuje tudi odvetnik Senica, da naj bi nevladne organizacije zakon kar same vložile z zbiranjem podpisov med poslanci.
