Zakon o konoplji: zagovorniki o odpravi črnega trga, nasprotniki o vplivu na zdravje

Poslanka Svobode in prvopodpisana pod predlog zakona Sara Žibrat je uvodoma dejala, da ne trdijo, da konoplja nima morebitnih škodljivih posledic na zdravje ljudi, trdijo pa, da je dovoljena samooskrba boljša od črnega trga. Pojasnila je, da bodo iz predloga črtali določbo o kadilnicah v institucijah ter da se zavedajo, da je treba izključiti hkratno prisotnost THC in alkohola v krvi.

Dodala je, da so ta teden prejeli tudi mnenje Evropske komisije, ki je odložila rok sprejetja zakona do 2. februarja 2026, pomisleke pa so izrazili tudi o brezplačni predaji konoplje drugi polnoletni osebi in količinah za omejeno osebno rabo. Zato bodo iz predloga črtali možnost predaje konoplje drugi osebi, o določitvi količin pa se bodo s komisijo še posvetovali, je povedala Žibrat.

Generalna direktorica direktorata za ceste in cestni promet na ministrstvu za infrastrukturo Andreja Knez je dejala, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo aktivnosti v zvezi s predlogom zakona in njegov vpliv na prometno varnost in mu zaradi tega nasprotujejo. Opozorila je, da vožnja pod vplivom konoplje oziroma prepovedanih drog pomeni ravnanje, ki presega meje splošne svobode ravnanja, saj objektivno posega v pravice drugih.

Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun meni, da se bodo ljudje, ki uživajo konopljo, po legalizaciji pogosteje pojavljali v cestnem prometu, kar kažejo izkušnje iz tujine. "Če upoštevamo znanstvene ugotovitve, da osebe pod vplivom THC slabše zaznavajo okolico, imajo slabo koordinacijo, droga vpliva na njihov spomin ter imajo slabše reakcije, potem je povsem jasno, da so takšni vozniki bolj nevarni," je dejal. Slednje je povedala tudi v. d. direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol in poudarila, da predlogu nasprotujejo.

Vodja oddelka za prepovedane droge iz uprave kriminalistične policije Mišo Radovančevič je dejal, da z zakonom omejevanja črnega trga ne bodo dosegli, ampak se bo ta hitro prilagodil. V. d. direktorja Agencije za civilno letalstvo Srečko Janša pa je povedal, da za področje letalstva velja ničelna toleranca do uživanja psihoaktivnih snovi, vključno z rekreativno uporabo, zato vztrajajo, da se v predlog doda člen, da zakon za to področje ne velja.

Vodja oddelka za tvegana vedenja Mateja Jandl pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je poudarila, da NIJZ predlaganemu zakonu ostro nasprotuje. Opozorila je, da redna uporaba slabša spomin, pomembno poveča tveganje za razvoj psihotičnih motenj in samomorilnost ter lahko bistveno poslabša obstoječe duševne motnje.

Dodala je, da se je uporaba konoplje po legalizaciji na Malti, v Luksemburgu in Nemčiji povečala, kar je dokaz, da legalizacija poveča dostopnost, normalizira uporabo in pomeni večje breme za zdravstveni sistem.