Zakon prinaša zimski regres oz. obvezno božičnico, in sicer v višini polovice minimalne plače. Letos bo izplačana v višini 639 evrov, na računih mora biti najpozneje do 18. decembra. Znesek bo neobdavčen in neoprispevčen, podjetja z likvidnostnimi težavami ga bodo lahko pod določenimi pogoji izplačala do konca marca naslednjega leta.
Ker pokojninska reforma še ni uveljavljena, zakon ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem. V višini 150 evrov bo prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja izplačan do 19. decembra.

Zakon prenavlja tudi ureditev za normirance. Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov zvišuje na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov. Zvišuje tudi prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer za polnega normiranca na 120.000 evrov, za popoldanca na 50.000 evrov in za ostale zavezance na 85.000 evrov.
A zakon po napovedih delodajalskih združenj, ki že ves čas nasprotujejo obveznosti izplačila božičnice, čaka ustavna presoja. Kot je napovedal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in državni svetnik Mitja Gorenšček, bodo zahtevo za to podali prek državnega sveta. Izpodbijali bodo več členov, pri tem pa zahtevali tudi njihovo zadržanje do končne odločitve. Stroka meni, da je za to bolj malo možnosti, delodajalci pa pravijo, da "upanje umre zadnje".
Mnenje, ki so ga naročili pri ustavnih pravnikih, je že pripravljeno, danes pa naj bi pripravili načrt izvedbe vložitve zahteve. Državni svet mora namreč o zahtevi za ustavno presojo odločati na plenarni seji. Redna seja je predvidena za 10. december, delodajalci pa si želijo, da se o ustavni presoji odloča prej, da bo dovolj časa, da se ustavno sodišče izreče o zadržanju. Lovi se namreč rok izplačila božičnice, torej 18. december, je povedal Gorenšek. V tej luči je tako kmalu pričakovati izredno sejo državnega sveta.





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.