Da je predlagani zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike primeren za nadaljnjo obravnavo, je od 71 navzočih menilo 38 poslancev, 24 pa jih je bilo proti. To pomeni, da se bo zakonodajni postopek nadaljeval in bo zakonsko besedilo dodeljeno matičnemu delovnemu telesu.
Poslanske skupine kritične do zakona
Nobena od sedmih poslanskih skupin, ki so se prijavile k splošni razpravi, predlaganim rešitvam ni prizanesla z različnimi kritikami. Medtem ko bi v ZLSD, SMS, LDS, SLS in SNS v nadaljnji obravnavi zakon še precej "obdelali", pa mu odločno nasprotujejo v SDS in NSi - opozorili so na zanje nesprejemljive ugodnosti in privilegije, ki naj bi jih bil deležen predsednik po izteku funkcije.
Po besedah direktorja vladne službe za zakonodajo Matjaža Nahtigala je predsednik republike edini nosilec državne oblasti, ki pogojev za opravljanje te funkcije še nima zakonsko urejenih. Predlagani zakon naj bi vprašanja materialnih in drugih pogojev za opravljanje funkcije, položaj in pravice zakona predsednika države kot tudi položaj in pravice predsednika republike po prenehanju funkcije uredil primerljivo s tovrstnimi ureditvami v drugih državah.
Sedanja ureditev, v kateri je bilo zagotavljanje omenjenih pogojev za delo predsednika republike urejeno samo v prehodni določbi zakona o poslancih ter v nekaterih drugih zakonih in poslovnikih DZ in vlade, se je izkazala za neprimerno in pomanjkljivo, zato vlada predlaga, da se ta vprašanja uredijo kompleksno in konsistentno v posebnem zakonu. Kot je še zagotovil Nahtigal, naj celotni letni stroški nekdanjega predsednika (po nakupu in vzpostavitvi pisarne) ne bi presegali 60 milijonov tolarjev letno.
Zanimivo je, da predstavnik vlade kljub pozivu predsedujočega ni izkoristil časa za odgovore na dileme, ki so se odprle poslancem.
Kaj menijo o zakonu predsedniški kandidati?
Zakon o predsedniku pa bo poleg sedanjega predsednika prizadel predvsem tistega, ki bo za njim zasedel prvi stolček v državi. Kdo bo, bo znano po volitvah, nas pa je zanimalo, kaj o novih privilegijih in dolžnostih menijo morebitni predsedniški kandidati.
Lev Kreft, njegovo kandidaturo je podprla Združena lista, je bil v svoji oceni splošen. Menil je, da je skromnost danes bolj reprezentativna od razkošja.
Skoraj vsi kandidati pa so enotni, da je zakon vsaj v nekaterih delih zastavljen preveč liberalno. Da je privilegijev preveč, predvsem po prenehanju mandata.
Barbara Brezigar: "Privilegiji so preveliki, menim pa da bi bivši predsednik moral imeti določen status."
Francetu Arharju pa se zdi, da bi bilo ta status potrebno urediti tako kot v primerljivih državah.
Vendar tudi te rešitve, po prenehanju mandata namreč, v nekaterih delih niso dorečene.
Anton Bebler meni, da nekateri členi razvrednotijo institut predsednika države.
Zakon o predsedniku republike sicer z današnjo potrditvijo ni stopil v veljavo. Pred tem ga bo moral državni zbor potrditi še dvakrat.