Slovenija

'Zakon o privilegijih RKC'

Ljubljana, 22. 12. 2006 07.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Državni svetniki so z 19 glasovi za in šestimi proti izglasovali odložilni veto na zakon o verski svobodi.

Večina svetnikov je namreč prepričana, da zakon bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države ter zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti. DZ bo moral o verskem zakonu odločati znova.

Koalicijski poslanci so s pomočjo poslancev narodnosti ob obstrukciji opozicijskih SD, LDS in SNS ter koalicijske DeSUS zakon sprejeli s 46 glasovi, prav toliko jih bo treba zagotoviti tudi ob ponovnem glasovanju o zakonu.


Mnenje DS o zakonu

Državni svet meni, da zakon bistveno presega ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države in zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti. Predlagatelji veta ocenjujejo, da je zakon oblikovan predvsem v korist velikih verskih skupnosti, kot je rimskokatoliška cerkev.

Nasprotniki verskega zakona mu očitajo predvsem to, da je oblikovan v korist velikih verskih skupnosti, kot je rimskokatoliška cerkev.
Nasprotniki verskega zakona mu očitajo predvsem to, da je oblikovan v korist velikih verskih skupnosti, kot je rimskokatoliška cerkev. FOTO: Reuters

Veto na zakon je predlagala skupina desetih državnih svetnikov s prvopodpisanim Zlatkom Jenkom. Ta je pojasnil, da je zakon oblikovan predvsem v korist velikih verskih skupnosti, kot je RKC, ki s svojim delovanjem vedno pogosteje posega v javno sfero. Vlada je tako z zakonom presegla okvire, ki jih daje slovenska ustava, okvir laične države, okvir ločitve države in cerkve ter predvsem tudi ustavno načelo svobode vesti, veroizpovedi in enakopravnosti vseh verskih skupnosti. Zakon tudi ni usklajen s t.i. Vatikanskim sporazumom, meni Jenko.

Zakon formalno presega ustavni okvir že s tem, ko ne govori le o verskih skupnostih, temveč o cerkvah in verskih skupnostih. To terminologijo uvaja v nasprotju z ustavo zato, da bi lahko posebej poudaril pomen in vlogo RKC. Enakopravnost ogrožajo tudi določila zakona, ki razlikujejo med registriranimi in neregistriranimi skupnostmi ter določajo pogoje za registracijo, saj neregistrirane verske skupnosti ne bodo enakopravne in ne bodo imele kakršnih koli pravic.

Večine navzočih svetnikov direktor urada za verske skupnosti ni prepričal, zato so glasovali za ponovno odločanje o zakonu. Svetnik Jože Ilc je denimo opozoril, da ne gre za zakon o verski svobodi, temveč o verskih privilegijih. Po mnenju Alojza Križmana zakona o verski svobodi ne potrebujemo, saj versko svobodo zagotavlja že ustava.

Zakon tudi predvideva razglasitev nekaterih verskih skupnosti za splošno koristne organizacije na podlagi kriterijev, ki jih določa vlada. Tako postajajo nekatere verske skupnosti privilegirane tudi glede možnosti financiranja. Sporni so tudi kriteriji, kot so zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo ter osmišljenje bivanja, izpolnjevanje katerih je predpogoj za dodelitev statusa splošno koristnih verskih skupnosti.

Urada za verske skupnosti zavrnil očitke

Direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar je zavrnil očitke in poudaril, da so zakonske rešitve v skladu z ustavo in t.i. Vatikanskim sporazumom. Pri izdelavi zakona je sodelovalo več domačih ustavnih strokovnjakov, prevod besedila pa so poslali vsem tujim veleposlaništvom v Sloveniji in odzivi so bili le pozitivni.

Marijina cerkev na Brezjah
Marijina cerkev na Brezjah FOTO: POP TV
Novoizvoljeni svetnik Miran Bavčar je opozoril, da je bil zakona sprejet na način, ki je v DZ povzročil razcep. Dolžnost državnega sveta je, da DZ ponudi priložnost, da poišče takšne rešitve, ki bodo združevale in preprečevale nadaljnje delitve, meni Bavčar. Doro Hvalica pa je prepričan, da namen zakona le pragmatično urejati materialni in družbeni položaj verske skupnosti.

Ne strinja se, da bi bile rešitve v korist velikih verskih skupnosti, predvsem RKC. Verske skupnosti so obravnavane enakopravno, zakon vključuje "nekaj pozitivne diskriminacije" za majhne verske skupnosti. Kot je še pojasnil, sta izraza cerkve in verske skupnosti v pravnem pomenu enakovredna, drugi je uporabljen kot splošnejši pojem in vključuje tudi cerkve. Poleg tega izraz cerkev uporablja v svojem imenu 20 od 42 prijavljenih verskih skupnosti.

Pravica do plačila prispevkov

Pravica do pomoči države za plačilo prispevkov za socialno varnost duhovnikov je po besedah Čeparja na transparenten način, količinsko pa primerljivo s sedanjo višino. Pri tem je poudaril, da gre ta pomoč v pokojninsko in zdravstveno blagajno, in ne posamezniku, drugo polovico za prispevke plačajo upravičenci sami.

Čepar je ob tem navedel še nekaj razlogov v prid zakonu; gre za izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga ustavni zakon za izvedbo ustave iz leta 1991, sedaj veljavna zakonodaja iz leta 1976 je zastarela in pomanjkljiva, verske skupnosti pa so besedilo podprle "plebiscitarno". Kar pa zadeva razlikovanje med registriranimi in neregistriranimi verskimi skupnostmi, so prav te določbe tiste, ki odgovarjajo na največje kritike sedanjega sistema. Svobodno je delovanje vseh verskih skupnosti, tiste, ki želijo, se lahko registrirajo, za kar morajo izpolnjevati pogoje, a jih v to nihče ne sili.

Svetniki, ki so glasovali proti odložilnemu vetu, pa so večinoma opozarjali na zastarelo in pomanjkljivo veljavno zakonodajo na tem področju. Ivan Bukovec denimo meni, da je boljši "nekoliko slabši zakon kot pa noben zakon". Tudi po besedah Cvetka Zupančiča je na tem področju že skrajni čas, da se nekaj spremeni. V tem trenutki boljših rešitev ni, je opozoril Zupančič, ki je spomnil na soglasje in podporo verskih skupnosti zakonu. Sicer pa ima tudi državni svet možnost, da v prihodnje predlaga popravke zakona.

Glasovanje o zakonu v DZ

Opozicijske stranke in koalicijska stranka DeSUS je nasprotovala sprejetju zakona o verski svobodi
Opozicijske stranke in koalicijska stranka DeSUS je nasprotovala sprejetju zakona o verski svobodi FOTO: POP TV

O verskem zakonu je državni zbor odločal v torek, ko so ga koalicijski poslanci s pomočjo obeh poslancev narodnosti ob obstrukciji opozicijskih strank SD, LDS in SNS ter koalicijske DeSUS sprejeli s 46 glasovi. Prav toliko jih bo treba zagotoviti tudi ob potrjevanju zakona - seveda če bo državni svet veto danes izglasoval.

Zaradi mnenja, da je zakon obikovan predvsem v korist velikih verskih skupnosti, so zakonu v vseh fazah obravnave nasprotovale tudi opozicijske stranke in koalicijska DeSUS. Potem ko njihova dopolnila niso bila sprejeta, so se odločili za obstrukcijo in s tem julija preprečili glasovanje o zakonu, saj po njihovem odhodu iz dvorane ni bila zagotovljena sklepčnost.

Zakon je nato na odločanje čakal vse do decembrske seje. Že takoj po njegovem sprejetju pa je bilo v poslanskih skupinah, ki so do zakona kritične, slišati tudi razmišljanja o možnosti njegove ustavne presoje.

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

albertinum@excite.com
23. 12. 2006 09.39
SDS bo še naprej skrbela za izpostavo Vatikana v Sloveniji in za to, da so ovčice primerno indoktrinirane. Mlade oprane glave namreč v godnih (volilnih) letih lažje sledijo navodilom velikega vodje JJ.
victoriosus
23. 12. 2006 00.23
konjedic, mislim enako. Btw, LDS zlorablja ime Demokracija, da ne omenimo SDja z istim grehom, ko pojejo internacionalo na mitingih.... ne, hvala, 50 let komunizma in 12 LDS je bilo dosti... še malo bomo pustili desnico na oblasti, zaenkrat dela veliko bolje.
it.sucks2@yahoo.com
22. 12. 2006 14.32
točno to sem hotel rečt kar je rekel konjedic...;))
Zakon1
22. 12. 2006 10.01
No, če poštenja ne bo mogoče doseči sedaj, se ga bo pa najkasneje po naslednjih volitvah, ko najmanj janševa SDS in klerikalna stranka (ki mimogrede, zlorablja ime Slovenije!)ne bosta več vladni stranki. Ne bo se nas več izdajalo in prodajalo, slovenske integritete pa tudi ne!