Na različnih bregovih: bo zakon področje končno uredil ali ogrozil bolnike?

Pred Državnim zborom so danes se zbrali predstavniki civilnih iniciativ, društev in uporabnikov psihoterapevtskih storitev. Poslance so opozorili, da so pred odločitvijo, "ki lahko Sloveniji prinese ogromno prelomnico na področju duševnega zdravja". Poudarili so, da bo zakon ljudem v stiski omogočil dostop do "strokovne, brezplačne in varne psihoterapevtske pomoči", saj prvič uvaja in regulira poklic psihoterapevta. "Uporabniki psihoterapije smo se do zdaj srečevali tudi z nevarnimi storitvami, saj v Sloveniji ni jasno, kdo je psihoterapevt in kdo ne. Takšno stanje se nam zdi nevarno in če zakon ne bi bil sprejet, bi to za nas pomenilo ne le istih skrbi, pač pa tudi naraščanje stisk, nekje tudi motenj in ostalih težkih izkušenj," pravijo. 

Opozarjajo, da trenutni sistem temelji predvsem na biomedicinskem pristopu, kjer so predpisani antidepresivi pogosto edino sredstvo. Da v zadnjih 15 letih narašča predpisovanje antidepresivov, kažejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "To pa ne naslavlja vzrokov stisk, temveč le ublaži simptome, ljudje pa še vedno vse pogosteje ostajajo brez potrebne pomoči na področju psihoterapije," opozarja Barbka Špruk, svetovalka in predavateljica na področju osebne rasti, ki je v mladosti na lastni koži izkusila sistem duševnega zdravja pri nas. Dodaja, da dolge čakalne dobe v javnem zdravstvu in razdrobljenost ponudbe duševnega zdravja pomenijo, da mnogi ostajajo brez pomoči, dokler stiska ne preraste v resnejše posledice. "Ko je tako hudo, je pogosto že prepozno," so poudarili. 

V Društvu Altra, ki je najstarejša nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, opozarjajo na urgentno potrebo po dostopnosti in hitrem odzivu sistema. Kot pravijo, društvo sodeluje z vsemi akterji duševnega zdravja, tudi psihoterapevti, vendar se morajo kot zagovornik v praksi "prebijati skozi močvirje" in raziskovati, ker njihovi uporabniki ne zmorejo sami preceniti, kdo je res usposobljen psihoterapevt. "Če tega zakona ne bo, bo v Sloveniji še vedno vladal kaos že glede izbire tovrstne pomoči, zasebniki pa bodo še vedno lahko neomejeno služili," meni Tilen Recko iz Društva Altra. 

Opozarja tudi, da so za mnoge v trenutnem sistemu, ko je psihoterapija večinoma prepuščena trgu, te storitve nedosegljive. "Če je nekdo invalidsko upokojen, brezposeln ali na minimalcu, si tega ne more privoščiti. Zato pozdravljam zakon, ki bo prinesel večjo dostopnost in brezplačno možnost poklicne psihoterapije. Če zakona ne bo, bo psihoterapija še vedno na voljo samo tistim, ki jo lahko plačajo, in s tem tudi luksuz in privilegij peščice," dodaja Recko. 

"Dostop do strokovnega in profesionalnega terapevta pomeni večjo varnost za posameznike, zmanjšanje dolgotrajnih posledic stisk in učinkovito podporo v najranljivejših trenutkih," izpostavlja Alenka Mavec, vodja Društva DAM, društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami. Predstavnica Iniciative za zdrave odnose v šolah, učiteljica Bojana Pustinek, pa je pojasnila, da se stiske mladih pogosto odražajo tudi v šolskem okolju, kjer učitelji nimajo časa niti ustreznih komepenc za strokovno intervencijo. "Dostopna psihoterapija ne pomeni le rešitve za mlade, temveč tudi podporo učiteljem in zaposlenim v šolah, ki se soočajo z izgorelostjo in stiskami otrok. Sistem supervizije in psihoterapevtska podpora bi končno omogočila varnejše in bolj trajnostno delo v šolstvu," je prepričana. 

V skupni izjavi so zato izrazili željo, da bi poslanci v petek imeli posluh za najranljivejše, ki potrebujejo varnost, red in visoko usposobljene poklicne psihoterapevte, kar po njihovem mnenju zakon tudi prinaša. 

Uro pred tem pa so se pred sedežem ministrstva za zdravje zbrali predstavniki zdravstvene stroke, klinične psihologije, pediatrije, psihiatrije, nevrologije ter predstavniki bolnikov, ki nasprotujejo zakonu o psihoterapevtski dejavnosti. Prepričani so, da je predlagani Zakon o psihoterapevtski dejavnosti "strokovno neprimeren, nevaren in škodljiv za najbolj ranljive bolnike". Zakonodajalce so pozvali k ponovnemu premisleku in vključitvi stroke. Podpirajo namreč ureditev področja duševnega zdravja z zakonom, ki bi urejal nudenje pomoči ljudem v različnih življenjskih stiskah, vendar izven zdravstva, "torej svetovanje klientom in ne zdravljenje pacientov z duševnimi motnjami".

"Psihoterapija je ena od metod zdravljenja duševnih motenj in zahteva poglobljeno poznavanje vzrokov, procesov nastanka motenj ter diagnostičnih metod," je izpostavila Karin Sernec, specialistka psihiatrije in predstavnica Razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za psihiatrijo. Po njenih besedah lahko kakovostno in varno zdravljenje poteka le znotraj kliničnega okolja. "Izobrazba za izvajanje vseh metod zdravljenja, vključno s psihoterapijo, mora potekati znotraj zdravstvenega sistema, od dodiplomskega študija do strokovnega izpita in specializacije," je poudarila. Prepričana je, da predlagani zakon "posega v obstoječi sistem, ga ruši in nevarno znižuje strokovno obravnavo pacientov", ki bi jih po njenih besedah lahko obravnavali posamezniki brez ustreznega znanja. 

Klinični psiholog in predsednik RSK za klinično psihologijo, Tristan Rigler, meni, da predlog zakona dopušča vstop profilom brez zadostnih znanj iz psihopatologije, diagnostike, klinične presoje in etičnih standardov za psihoterapevtsko delo. Poleg tega, kot pravi, izenačuje med seboj neprimerljive izobraževalne poti, ter ne določa minimalnih kliničnih in izobraževalnih standardov. "Psihoterapija je klinična metoda dela, ki zahteva večletna univerzitetna izobraževanja, specializacije in obsežno klinično prakso. Brez tega je varna obravnava pacientov nemogoča," je poudaril. Odločevalce poziva, da se priprava zakonodaje ponovno strokovno premisli in uskladi s ključnimi deležniki ter evropskimi standardi.

Da predlaganega zakona v obstoječi obliki ni mogoče podpreti, meni tudi Igor Muževič, specialist družinske medicine in predsednik Sindikata družinskih zdravnikov. "Je izrazito škodljiv za bolnike z duševnimi motnjami in boleznimi. To niso klienti, ampak bolniki, ki jih klinični laiki ne znajo niti prepoznati niti zdraviti," je dejal. "Če poslanci premorejo vsaj minimalno mero odgovornosti, zakona, ki pod krinko skrbi za ljudi v resnici ogroža njihovo varnost, ne bodo podprli," je dodal.

"Pediatri se vsakodnevno srečujemo z otroki in mladostniki v stiski. Zato pozdravljamo urejanje področja psihoterapije, a ne tako, da se obide stroko," pa pravi Vanja Kogoj Jug, specialistka pediatrije. Specialist nevrologije, Dejan Georgiev, pa je opozoril na tveganje za nevrološke bolnike, pri katerih psihoterapevtska obravnava predstavlja velik strokovni izziv in razumevanje razlik med zdravimi in bolnimi možgani. "Oseba z osebnostnimi spremembami bi lahko bila obravnavana kot žrtev partnerskih težav, v resnici pa ima možganski tumor. Psihoterapevt brez kliničnega znanja tega ne bo prepoznal. Ko pride do diagnoze, je lahko že prepozno," je navedel hipotetičen primer. 

"Predlog uvaja hitre in nevarne rešitve, katerih posledice bi lahko bile nepopravljive. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana menimo, da je nujno urediti področje izvajanja psihoterapije izven zdravstvenega sistema, hkrati pa odločno nasprotujemo rešitvam, ki bi z zakonom o psihoterapiji posegale v obstoječo ureditev psihoterapije znotraj zdravstva in rušile standarde znotraj tega sistema," ocenjuje Jana Knific, specialistka psihiatrije z Onkološkega inštituta Ljubljana. 

Da zakona brez odgovornega sodelovanja stroke ni mogoče podpreti, pravi tudi Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije. "To je zdravstvena obravnava bolnikov, ne poligon za politične igre," je poudarila. 

Se pa vsi sodelujoči strinjajo, da je treba področje psihoterapije izven zdravstva nujno urediti. Predlog zakona v sedanji obliki pa, kot pravijo: "Ogroža varnost pacientov in ruši standarde strokovne obravnave. Zato ga ni mogoče podpreti. Zakon je treba ponovno strokovno premisliti, dopolniti in oblikovati v sodelovanju s stroko."

Od samega začetka je pri pripravi zakona o psihoterapevtski dejavnosti sodelovala tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), skupaj s predstavniki strokovnih združenj psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov. Zato pravijo, da so očitki o tem, da stroka ni imela možnosti sodelovati pri pripravi zakona, neutemeljeni. "Od samega začetka so se pokazale že prej znane (pre)velike razlike v pogledih in interesih posameznih strok s področja duševnega zdravja, katerih doslej samo nemočni opazovalec so bili predvsem uporabniki psihoterapevtskih storitev, saj do začetka priprave tega zakona niso bili vključeni v pripravo zakonske ureditve tega, za številne uporabnike zelo pomembnega področja zdravstvene oskrbe. Zato smo organizacije uporabnikov in pacientov z velikim nelagodjem spremljali zelo izključujoča prizadevanja vodilnih strokovnih krogov s področja psihiatrije in klinične psihologije proti sprejemu tega zakona," pravijo v ZOPS.

Podpredsednik ZOPS, Franci Gerbec, je spomnil, da so se podobna nasprotovanja in spopadi odvijali tudi pred 20 leti pri uveljavljanju in regulaciji klinične psihologije. "Na kar klinični psihologi sedaj očitno pozabljajo," pravi in dodaja, da je zdaj čas, da se po več kot 20 letih odlaganja zakonske ureditve psihoterapije končno določijo tudi pogoji za njeno izvajanje. 

"V dosedanjih razmerah so uporabniki prisiljeni praviloma sami plačevati psihoterapevtske storitve, saj je dostopnost do teh storitev v javnem zdravstvenem sistemu popolnoma nezadostna, saj jo opravljajo samo psihiatri in klinični psihologi, katerih število je po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije in Evropske komisije že vrsto let v naši državi nezadostno glede na število oseb, ki potrebujejo psihoterapevtsko pomoč. To najboljše kažejo podatki o čakalnih dobah, zlasti za otroke in mladoletne osebe, ki znašajo več kot dve leti," poudarja Gerbec. Ob tem opozarja, da tudi programi za dodatno specializacijo – najprej 30 in potem še 40 kliničnih psihologov – ne morejo v naslednjih petih do sedmih letih zapolniti te vrzeli. 

Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zadnji dve leti v obračunanih storitvah s področja psihoterapije, ki so jih zaračunali izvajalci – psihiatri, kažejo, da so ti obračunali okoli 280.000 t.i. površinskih 10-minutnih obravnav, ki ne zagotavljajo ustrezne kakovostne in pravočasne psihoterapevtske obravnave številnih uporabnikov s težavami v duševnem zdravju, opozarjajo v ZOPS. 

"Za uporabnike psihoterapevtskih storitev, še posebej za otroke in mladoletne osebe, je najslabša sedanja neurejenost kakršnihkoli pogojev za opravljanje teh storitev, ki jih lahko opravljajo tudi številni samozvani psihoterapevti, ker niso določeni nobeni pogoji in zahteve glede strokovne usposobljenosti in izkušenj, zagotovljen pa ni tudi noben strokovni nadzor," pravijo v ZOPS. Zato vidijo zakon o psihoterapevtski dejavnosti kot "bistveni napredek glede zagotavljanja dostopnosti do teh storitev v javnem zdravstvenem sistemu". 

Predlog zakona namreč v prvem obdobju predvideva zaposlitev 20 psihoterapevtov v Centrih za duševno zdravje. "Glede zahtev in pogojev za strokovno kvalifikacijo psihoterapevtov je zakon primerljiv z zakonoma Avstrije in Nemčije," še dodajajo v ZOPS. 

"Zato večina organizacij pacientov in uporabnikov zdravstvenih in socialno-varstvenih storitev, združenih v naši Zvezi, ocenjuje, da je nasprotovanje poklicnih združenj psihiatrov in kliničnih psihologov ter razširjenih strokovnih kolegijev pri zdravstvenem svetu predvsem ozka cehovska obramba njihovih interesov, pri čemer se sploh ne ozirajo na potrebe uporabnikov," so prepričani v ZOPS. 

Zveza organizacij pacientov Slovenije zato pričakuje, da bodo poslanci Državnega zbora RS večinsko podprli sprejem tega zakona. "Oči velikega števila uporabnikov teh storitev bodo uprte v odločitev vsakega in vseh poslancev ter poslanskih skupin," so še dodali.