Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje (SZPS), Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF), Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana), Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS) in Fakulteta za slovenske in medarodne študije, Nova univerza so v sporočilu za javnost podprli predlog zakona.
Dan pred glasovanjem o primernosti Zakona o psihoterapiji v Državnem zboru vse povezane organizacije psihoterapevtov in pacientov množično spodbujajo vse poslance, da izrazijo podporo čimprejšnjem nadaljevanju postopka sprejema zakona. Poziv še posebej namenjajo poslancem, ki so v včerajšnji razpravi v Državnem zboru zavzeli neopredeljena ali negativna stališča do Predloga zakona o psihoterapiji, predvsem strankam Demokrati, SD in SDS. Opozarjajo, da v tem primeru ne gre za zakon o skupni politični usmerjenosti, ampak za podporo najranljivejšim ljudem, ki so v najhujših stiskah in potrebujejo pomoč, ki jim ta trenutek žal ni na voljo.
Vzdržanje ali nasprotovanje zakonu pomeni direktno podporo nadaljnem kaosu in vsem nevarnostim, s katerimi se soočajo uporabniki. Pri Zakonu o psihoterapiji ne gre za politično ali ideološko ali cehovsko pripadnost, ampak za to, da da lahko izključno z nadaljevanjem postopa sprejemanja zakon naredijo boljši ali bolj ustrezen. Vsakršno zaustavljanje in onemogočanje zakona bi pomenilo direktno podporo lobijem, ki so ga uspešno blokirali desetletja. Povezana psihoterapevtska stroka tako spodbuja vse poslance, da v petek na glasovanju izrazijo močno podporo nadaljevanju iskanja pravih rešitev za strokovne pomoči potrebne uporabnike, so zapisali.
"Samo s podporo zakonu lahko ljudem omogočimo varno, strokovno in čimhitrejšo psihoterapevtsko pomoč in posledično uspešneje preprečujemo samomore, depresije, alkoholizem, nasilje, spolne zlorabe, trpljenja otrok in najhujše stiske, ki zdaj premnogokrat ostajajo v predolgih čakalnih vrstah in se včasih ravno zaradi tega končajo tragično. Psihoterapija je ena najboljših preventivnih ukrepov, ki lahko uspešno preprečuje omenjena najhujša stanja in s tem direktno skrajšuje čakalne vrste pri drugih strokovnjakih, ki farmakološko in kurativno zdravijo pogosto takrat, ko je že prepozno. Podpora zakonu je v resnici podpora ljudem, da bi čimprej prišli do preventivne oblike pomoči. Duševno zdravje ni neka želja enega ceha, ampak je univerzalna pravica vseh ljudi, pravica do storitve psihoterapije pa pomeni, da bi ta storitev morala biti na voljo vsem. Ne gre torej za želje, niti samo za potrebe, ampak gre za prepotrebno pravno regulacijo osnovne človekove pravice do zdravja. Psihoterapevtska stroka žal ocenjuje, da če zakon ta trenutek ne bi dobil podpore za nadaljevanje, bi to lahko pomenilo kritično in usodno situacijo za uporabnike. Če zakon v teh dneh ne dobi podpore, se bo namreč uspešno ponovno blokiral še desetletja, največ škode pa bodo utrpele najranljivejše skupine," so meddrugim zapisali v odprtem pismu poslancem.
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) se sicer že dlje časa intenzivno vključuje v javno razpravo o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti in po včerajšnji prvi obravnavi zakona poslance in poslanke iskreno poziva, da v petek glasujejo ZA nadaljevanje obravnave predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, so sporočili. Ponovili so, da predlog zakona pomeni prepotreben korak k ureditvi področja, ki je že dolgo časa v pravnem in organizacijskem vakuumu. "V času, ko se soočamo z naraščajočimi duševnimi stiskami, moramo okrepiti in urediti strokovno mrežo, ki skrbi za psihično dobrobit prebivalstva. Ta zakon je temeljni kamen tega procesa. Glas ZA nadaljevanje obravnave ni končna odločitev, temveč izraz pripravljenosti za dialog, za izboljšave, za skupno iskanje najboljše rešitve. V SKZP verjamemo, da bodo poslanke in poslanci z odgovornostjo in občutkom za družbene potrebe omogočili, da ta zakon dobi priložnost za nadaljnjo obravnavo."
Pedagoška stroka proti predlogu zakona o psihoterapiji
Pedagoška stroka pa je kritična do predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, o katerem so poslanci v sredo opravili splošno razpravo. Med drugim menijo, da vstop psihoterapije v šolski prostor posega v šolsko svetovalno službo in ne predvideva zadostnih kvalifikacij, so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je posredovala zdravniška zbornica.
Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki čaka na nadaljnjo obravnavo v DZ, med drugim določa, da se lahko psihoterapevtska dejavnost opravlja tudi v javnem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Gre za predlog zakona, ki vpeljuje poklic psihoterapevta in ga umešča v zdravstvo, določa pogoje za opravljanje tega poklica in uvaja zbornico, ki bi jim podeljevala licence.
Pedagoška stroka je danes v izjavi, ki so jo med drugim podpisali dekani vseh treh pedagoških fakultet, pedagoški inštitut, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev in več pedagogov, izrazila nasprotovanje zdajšnjemu predlogu zakona.
Menijo, da predlog nepremišljeno posega v delovanje šolske svetovalne službe, sestavljene iz psihologov, specialnih in socialnih pedagogov ter pedagogov, socialnih delavcev in inkluzivnih pedagogov.
Služba učencem, učiteljem in staršem pomaga pri ohranjanju duševnega zdravja, v primeru kompleksnih težav pa se poveže s službami, kot so center za socialno delo, svetovalni center, policija, pedopsihiatrični dispanzerji in ustanove ter novonastalimi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi zaposlovanje psihoterapevtov v vzgojno-izobraževalne sisteme vnašalo patologizacijo običajnih, razvojno pogojenih težav. "Verjetno je, da bi bil v želji po najbolj intenzivni obravnavi vsak otrok oziroma mladostnik s stiskami ali težavami napoten k psihoterapevtu, ne glede na to, ali res potrebuje psihoterapevtsko obravnavo," so zapisali.
Psihoterapevtsko obravnavo v običajnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah potrebuje okoli pet odstotkov otrok, psihosocialno svetovanje pa okoli 15 odstotkov otrok, so ocenili v izjavi za javnost. Številni učitelji in starši v skrbi za nudenje najboljše pomoči ali zaradi občutkov nemoči otroke prezgodaj vključujejo v intenzivne obravnave, so poudarili.
Izpostavili so tudi, da zahtevana usposabljanja za psihoterapevte po predlogu zakona ne predvidevajo osnovnih kvalifikacij iz razvojne, pedagoške in socialne psihologije, učnih procesov in težav, povezanih z učenjem, teorije vzgoje, družinskega in sistemskega delovanja tako razredov kot vzgojno-izobraževalnih institucij.
"Menimo, da je psihoterapija lahko pomemben del nudenja pomoči otrokom in mladostnikom z motnjami, vendar ne znotraj vrtcev in šol, ampak v okviru že vzpostavljenih drugih institucij in če so psihoterapevti tudi ustrezno usposobljeni," so poudarili.
Zdi se jim, da bi morali krepiti že obstoječe svetovalne službe. Morali bi jim omogočiti supervizijo in jih razbremeniti administrativnih nalog ter krepiti zunanje mreže pomoči, kjer je psihoterapevtska pomoč lahko povsem na mestu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.