Državni zbor je z 49 glasovi proti 22 (navzočih 72) v prvi obravnavi potrdil predlagano besedilo zakona o RTV Slovenija, ki ga je predlagala vlada z namenom izboljšanja pomanjkljivega nadzora nad poslovanjem zavoda, sprememb načina njegovega vodenja in s tem izboljšanja programske in kadrovske strukture. Glede na odločitev se bo obravnava zakona nadaljevala najprej na matičnem odboru, kjer bo čas za morebitne popravke zakona z dopolnili. Drugo obravnavo zakona naj bi nato predvidoma opravili že na zasedanju DZ sredi maja. Če ne bo sprejetih veliko dopolnil, pa bi lahko takrat sledila tudi tretja obravnava in končno odločanje ter sprejetje zakona. Po napovedih naj bi o zakonu v parlamentu pripravili javno razgrnitev mnenj, v kateri bi lahko svoje stališče predstavila zainteresirana javnost, vendar pa ta vsebinsko ne bo mogla posegati v rešitve.
Sklep, da je zakonski predlog ustrezna podlaga za nadaljnjo obravnavo, je podprlo 49 poslank in poslancev koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS ter opozicijske SNS. Proti pa je bilo 22 poslank in poslancev opozicijskih LDS in SD.
Koalicija: Nujna je temeljita prenova poslovanja in delovanja RTV
Koalicijske stranke so razloge za prvo obravnavo zakona na izredni seji kot tudi za njegovo čimprejšnje sprejetje in uveljavitev utemeljili s težavami v poslovanju zavoda, njegovimi izgubami in osipom gledalcev, ki je po mnenju vladne koalicije posledica politično in ideološko jasno prepoznavne sestave sedanjega sveta RTV Slovenija. Med razlogi so še poskusi omejevanja novinarske svobode ter neuresničevanje ustavne pravice državljank in državljanov do nepristranske in celovite informacije. Zaradi neuravnotežene pristojnosti organov ter podvajanja sistema vodenja zavoda je, tako vladna koalicija, onemogočeno njegovo optimalno poslovanje. Za odpravo nevzdržnih tako finančnih, kadrovskih kot tudi programskih razmer je nujna temeljita prenova poslovanja in delovanja zavoda, kar je možno doseči le z novim zakonom.
Štakul se poteguje za vnovični mandat
Glede na tokratno odločitev zbora bo v skladu s pričakovanji koalicije in vlade drugo obravnavo zakona možno opraviti že na majski seji zbora, kar bi verjetno lahko sovpadlo s predvidenim parlamentarnim odločanjem o soglasju novemu direktorju javne radiotelevizije. Sedanjemu direktorju Aleksu Štakulu se namreč izteče mandat, zakonski predlog pa med drugim predvideva drugačne oziroma večje pristojnosti in drugačen postopek imenovanja direktorja javnega zavoda. Štakul se sicer poteguje za nov mandat, podprl ga je tudi svet RTV v trenutni - po mnenju koalicije in vlade - neustrezni in problematični sestavi. Parlamentarna volilna komisija bo o soglasju Štakulovi kandidaturi govorila na seji 5. maja.
Se obeta referendum?
Izredni seji, na kateri je državni zbor razpravljal o zakonu, so ostro nasprotovali v vrstah parlamentarne opozicije. Vladna koalicija je formalne poslovniške pogoje za sklic zasedanja sicer izpolnila, pa vendar so v LDS, SD in SNS prepričani, da je bilo skrajno vprašljivo zakon, ki je vložen po rednem postopku, obravnavati na izredni seji le zaradi očitne časovne stiske vlade. LDS in SD imata ob tem tudi vsebinske pomisleke, saj so v teh dveh opozicijskih strankah prepričani, da je pravi smisel sprememb zlasti v podreditvi javne radiotelevizije in njenem spreminjanju v "vladni servis" ter političnem discipliniranju novinarskega dela. Opozicijski stranki sta prepričani, da je besedilo slabo, še zlasti so nesprejemljive in morda tudi ustavno sporne rešitve glede prihodnje sestave novega programskega sveta javnega zavoda, v katerem bo imela po mnenju LDS in SD odločilno vlogo trenutna vladna večina. Svet bo namreč imenoval tudi generalnega direktorja zavoda, ki bo izbral nova direktorja radia in televizije.
Zakonsko besedilo bi kazalo v nadaljnji obravnavi temeljito popraviti z dopolnili, vendar pa ti dve stranki dvomita v iskrenost napovedi koalicije in vlade, da bosta upoštevali njihove pripombe. LDS in SD tako grozita, da bosta na vse razpoložljive načine preprečili uveljavitev po njunem mnenju spornega zakona, kot skrajno možnost pa omenjata tudi potrditveni referendum. Za vložitev zahteve v državnem zboru imata stranki dovolj poslancev.
Novinarji proti "podržavljanju" RTV
Nasprotovanje predlogu zakona so izrazili tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikatu novinarjev Slovenije kot tudi v Sindikatu novinarjev na Radiu Slovenija, saj po njihovem vlada ni opravila resne in temeljite javne razprave o prihodnjem razvoju, organiziranosti in upravljanju javnega servisa. Spornemu "podržavljanju" javnega zavoda je nasprotovala tudi mednarodna zveza novinarjev (IFJ). DNS je ob tem protestiralo tudi zoper "manipulacije in neresnične navedbe" ministra za kulturo Vaska Simonitija na seji zbora, da je bila mednarodna novinarska zveza pristransko informirana o vsebini predloga zakona. Zavračajo pa tudi navedbe ministra, da društvo ni dalo nobenih vsebinskih pripomb na predlog zakona, saj je minister po mnenju DNS zavrnil vsakršne pogovore o izhodiščih za pripravo sistemske ureditve.
Simoniti: Člani programskega sveta ne bodo zavezani političnim strankam
Na opozicijske očitke, da bo 21 članov v 29-članski nov programski svet RTV imenoval državni zbor, v katerem ima večino trenutna vladna koalicija, je minister za kulturo Vasko Simoniti poudaril, da člani programskega sveta ne bodo zavezani načelom političnih strank. Šlo bo za osebe z velikim javnim zaupanjem (16 od 21 članov bo namreč DZ imenoval na predlog civilne družbe) in ravno s tem se bo utrdila njegova avtonomnost. Če bo izbor napačen, bo vso odgovornost nosila vladna koalicija, je še dejal minister. Neustrezno je, da se že vnaprej jemlje verodostojnost ljudem, ki bodo sodelovali v svetu, prav tako se ohranja avtonomnost novinarskega dela. Sicer pa sedanjim in bivšim političnim funkcionarjem sodelovanje v svetu ne bo dovoljeno.
Še pred začetkom poslanske razprave je minister za kulturo Vasko Simoniti v imenu predlagatelja zakona - vlade - poudaril, da bodo z uveljavitvijo predlaganega zakona dane podlage za bistveno bolj urejeno poslovanje ter organizirano delo v javnem zavodu, ki bo evropsko primerljiv. Dane bodo podlage za kakovostnejšo ustanovo oziroma za javni zavod z namenom, da bo deloval z boljšimi programi v javnemu interesu, ki bo odslikava družbene pluralnosti, da bo zagotovljena avtonomija in neodvisnost programskih delavcev in nenazadnje z namenom, da bo pregleden in poslovno uspešen.
