Državni zbor je 30. marca lani sprejel spremembe Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti, s katerimi je vlada Janeza Janše zaostrila že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo.
"Značilnost te vlade je zloraba izrednih razmer, s katerimi omejuje življenje in človekove pravice. Takšen način vladanja ji omogoča proste roke pri sprejemanju odločitev, ne da bi o tem odločal Državni zbor kot zakonodajni organ. A tovrstna pooblastila ji za obvladovanje resničnih ali namišljenih izjemnih dogodkov niso dovolj, zato je s spremembo Zakona o tujcih uvedla institut kompleksne krize na področju migracij. Z razglasitvijo kompleksne krize Policija pri obravnavi migrantov ne bi več uporabljala Zakona o mednarodni zaščiti, prav tako ne bi več veljale določbe Konvencije o statusu beguncev, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija," so ob tem zapisali v Levici.
Opozorili so, da je vlada znova uzakonila določbe, ki bodo lahko začasno suspendirale ustavni red in mednarodne konvencije. "O takšnem početju se je že izreklo ustavno sodišče, ki je v zadevi U-I-59/17 z dne 18. septembra spomnilo na načelo nevračanja, zapisano v 18. členu ustave. To namreč prepoveduje izročanje oseb, ki jim grozi nečloveško ravnanje – kamor fizično nasilje in primeri naravnost sadističnega trpinčenja s strani predstavnikov hrvaške in bosanske policije vsekakor spadajo. Naša ustava in mednarodno pravo velevajo, da ima vsak posameznik pravico vstopiti v državo in zaprositi za varstvo – pristojni organi pa morajo zagotoviti pošteno in učinkovito individualno obravnavo. Določbe o kompleksni krizi suspendirajo ta načela – v praksi to pomeni suspenz mednarodne Konvencije o statusu beguncev."
Ustavno sporne so po njihovem mnenju tudi določbe spremenjenega Zakona o mednarodni zaščiti, saj odpravlja zaupnost razmerja med prosilcem za mednarodno zaščito in svetovalcem za begunce s tem, tako da bi lahko bil zakoniti zastopnik begunca razrešen v primeru, da ni obvestil pristojnega organa o osebnih dejstvih v povezavi z beguncem.
"Svetovalce za begunce, tako kot odvetnike, zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti v okviru 6. člena Zakona o odvetništvu. Svetovalec za begunce svojim strankam nudi pravno pomoč, vključno z zastopanjem v sodnih postopkih. Njegova vloga je bistvena pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in jamstev poštenega postopka. Njegova dolžnost varstva te tajnosti je temelj zaupnega razmerja med svetovalcem za begunce in njegovo stranko, v katerem se prepletajo vsi vidiki zasebnosti, od splošnega do prostorskega, komunikacijskega in informacijskega."
Zato so v Levici s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem in podpisi strank LMŠ, SD in SAB danes vložili zahtevo za presojo ustavnosti spornih členov v obeh zakonih ter zahtevali njihovo razveljavitev. Prav tako predlagajo začasno zadržanje izvajanja spornih členov obeh zakonov do končne odločitve Ustavnega sodišča.
