Omenjeno zahtevo sta vložila kamniški župan Tone Smolnikar v imenu občine Kamnik in Skupnost občin Slovenije. Oba sta istočasno predlagala tudi zadržanje izpodbijanih določb zakona.
Ustavno sodišče je zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da tako župan kot omenjena skupnost po zakonu o ustavnem sodišču oz. zakonu o lokalni samoupravi nista upravičena predlagatelja zahteve za presojo ustavnosti predpisov in aktov.
Kot je znano, je izvedba postopkov vračanja vložkov v javno telekomunikacijsko omrežje z zakonom o vračanju vlaganj naložena lokalnim skupnostim, kamor sodi okoli sto občin, kjer bo do vračanja dejansko prišlo. Omenjena člena zakona, ki po mnenju občin nista ustavna, določata naloge oz. obveznosti lokalnih skupnosti v zvezi z zbiranjem podatkov o upravičencih ter predvidene denarne kazni za odgovorno osebo lokalne skupnosti, v kolikor zahtevanih nalog ne opravi v določenem roku. Po mnenju občin je obdobje, ki ga zakon določa za izvedbo postopkov vračanja, prekratko, saj je od njih zahteval, da predpisane naloge izvedejo v dveh mesecih, t.j. do 5. septembra. Ob tem pa nimajo nobenega zagotovila, da bo država omenjena sredstva kdaj povrnila.
Pobuda zavržena, zaradi »neupravičenega« predlagatelja
Ustavno sodišče je pobudo zavrglo, ker Skupnost občin Slovenije po zakonu o ustavnem sodišču ni upravičen predlagatelj za vložitev zahteve za oceno ustavnosti predpisov in splošnih aktov, obenem pa nima konkretnega pravnega interesa za vložitev pobude.
Zaradi enakega razloga je bila zavržena tudi zahteva s strani kamniškega župana, saj zakon o lokalni samoupravi določa, da zahtevo za oceno ustavnosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti, lahko vloži le občinski oz. mestni svet. Poleg tega tudi zakon o ustavnem sodišču določa, da zahtevo lahko vložijo le predstavniški organi lokalnih skupnosti, župan pa samo v primeru, da ima za to posebno pooblastilo občinskega sveta ali splošno pooblastilo v statutu občine. Zahteva kamniškega župana tega ni izpolnjevala.
