Samostojni podjetniki zmedeni: zakon pravi eno, banke drugo

15. decembra je v veljavo stopil Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. To torej pomeni, da imajo lahko zasebniki po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni.

In kako to izgleda v praksi?

Samostojni podjetnik, ki je imel zdaj na banki odprta dva računa, enega za osebno rabo drugega pa za poslovne namene, lahko zdaj enega izmed njiju zapre. Najverjetneje se bo odločil, da bo zaprl poslovnega, dražjega, in bo tudi v poslovne namene uporabljal zasebni račun. In kaj na to pravijo banke? Spomnimo, da je podjetnik že sedaj lahko imel v poslovne namene osebni račun, le da je ta moral biti ločen od drugega zasebnega, ampak banke osebnega računa v poslovne namene niso želele odpirati. Bo zdaj kaj drugače?

Iz banke Hypo Alpe Adria so sporočili, da jih je poklicalo že kar nekaj komitentov, ki so se zanimali za možnost skupnega računa, tako da tudi pričakujejo povečano povpraševanje po enotnem računu. Tudi v NLB ocenjujejo, da bodo predvsem nekateri samostojni podjetniki in zasebniki z manjšim obsegom poslovanja izkoristili zakonsko predvideno možnost po skupnem računu.

V Sparkasse večjih zapiranj poslovnih računov ne pričakujejo, saj so lani novembra znižali stroške poslovanja s poslovnimi računi za samostojne podjetnike in društva z letnimi prihodki do 200.000 evrov tudi za 50 odstotkov. Določeni komitenti SKB so že prej poizvedovali o možnosti odprtja enojnega računa za osebne in poslovne finance, vendar v banki pravijo, da večjega povpraševanja zdaj, ko je zakon dejansko stopil v veljavo, ne beležijo.

Na banke smo se obrnili tudi z vprašanjem, ali lahko posamezik pri njih svoj račun le prekvalificira, torej iz poslovnega v osebnega? V Hypo Alpe Adria prekvalifikacije ne omogočajo, komitentom pa svetujejo, da izberejo in sklenejo vrsto računa, ki ustreza njihovim poslovnim navadam in potrebam, tiste, ki ne potrebujejo, pa zaprejo. V Sparkasse prekvalifikacije med poslovnim in osebnim računom še ne ponujajo, možna pa je prekvalifikacija med posameznimi poslovnimi računi (npr. med d.o.o. in s.p., če pride do preoblikovanja). Preoblikovanje poslovnega računa v osebnega ni mogoče niti v SKB, kjer bi stranka, če bi želela poslovni račun zapreti, morala odpreti nov račun.

V NKBM so jasni: ''Posameznik za namen s.p. ne more odpreti običajni TRR, torej tudi ne more zamenjati pomotoma odprt t.i. poslovni račun in ga zamenjati ter preiti na običajni TRR (seveda za namen s.p.).'' Kot še pravijo, ponujajo zasebnikom poslovanje preko računa zasebnika, pravnim osebam pa poslovanje preko poslovnega računa.

Edina, ki nudi možnost prekvalfikacije, je NLB. ''V primeru, da bo komitent želel odpreti t.i. osebno- poslovni račun bo moral obstoječi poslovni račun zapreti in odpreti nov osebno-poslovni račun. V kolikor pa je že imetnik osebnega računa, se tega lahko prekvalificira v osebno-poslovnega. V tem primeru številka računa, in ostale lastnosti ostanejo nespremenjene. Sam postopek prekvlifikacije osebnega računa v osebno-poslovni je zelo enostaven,'' so sporočili in dodali, da je poslovanje preko enega osebno-poslovnega računa primerno predvsem za manjše podjetnike in zasebnike, ki jim za poslovanje zadostujejo funkcionalnosti na osebnih računih.

In če se kljub vsemu odločite, da boste poslovni račun pri eni banki zaprli in tako v zasebne kot poslovne namene uporabljali le osebni račun, ki ga imate odprtega pri drugi banki. Ali morate banko o tem obvestiti? V Hypo Alpe Adria pravijo, da jih mora komitent o tem obvestiti, a poudarjajo, da jih k temu ne morejo zavezati. Prav tako pa tudi Hypo Alpe Adria sama druge banke ne obvesti o nameri komitenta, da bo svoj osebni račun uporabljal tudi v poslovne namene.

''Skladno s splošnimi pogoji nas morajo imetniki osebnih in poslovnih računov redno, najkasneje pa v roku petih dni obveščati o spremembi svojih podatkov in o drugih spremembah podatkov, potrebnih za vodenje osebnega ali poslovnega računa in registra transakcijskih računov,'' pravijo v NLB, kjer tudi ne obveščajo druge banke o nameri komitentov, da bodo osebni račun uporabljali zdaj tudi v poslovne namene.

Tudi v Sparkasse pravijo, da je zelo zaželjeno, da jih komitenti obvestijo o tem, če bodo osebni račun uporabljali tudi za poslovanje, sicer pa ''se namen poslovanja s TRR že sedaj redno dnevno izvaja pri vseh transakcijah, ob tem pa dosledno upoštevamo postopke, ki so skladni z ZPPDFT''.Sporočanje drugi banki, da bo posameznik osebni račun uporabljal tudi v poslovne namene pa tudi v Sparkasse še ni običajna praksa, vedno pa ravnajo skladno z veljavno zakonodajo in najboljšo poslovno prakso, še pravijo.

Tudi v SKB so mnenja, da informacije novi banki sporoča stranka sama v obsegu kot to od nje zahtevajo oziroma v obsegu, ki ga sama želi. V SKB še poudarjajo, da je banka sicer v okviru zakonodajnih zahtev dolžna identificirati stranko kakor tudi namen njenega poslovanja in ukrepati skladno z zakonodajo in internimi pravili.

So pa na vseh bankah jasno povedali, da vsakega posameznika ob odprtju računa povprašajo o namenu poslovanja, kar je v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

In kaj zdaj?

Le redke so namreč banke, ki bodo zasebnikom omogočile poslovanje preko osebnega računa, čeprav Zakon o davčnem postopku to dopušča. Večina se jih namreč sklicuje tudi na Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), hkrati pa imajo banke tudi interna pravila, ki se jih strogo držijo. Iz Banke Slovenija so sporočili, da gre pri odpiranju transakcijskih računov za poslovno odločitev banke, zato pri odpiranju računov s strani bank ni posebnih zakonskih obveznosti. So pa na BS poudarili, da ZPlaSS, ki ureja pojem transakcijskega računa, ne opredeljuje različnih vrst transakcijskih računov (npr. osebni ali poslovni) in zato bankam ne nalaga obveznosti odpiranja posebne vrste transakcijskega računa. Banke so namreč dolžne transakcijski račun zgolj ustrezno označiti za potrebe vodenja registra transakcijskih računov (RTR).

Naj razložimo: Ločevanje transakcijskih računov fizičnih in pravnih oseb posredno izhaja iz zahteve na podlagi 144. člena ZPlaSS, v skladu s katero morajo banke Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje RTR. Za ta namen Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov (Akt) v 9. členu določa označevanje vrst računov, medtem ko so v prilogi Akta opredeljene oznake vrste računa glede na status imetnika računa ali glede na lastnosti sredstev na računu.

Kadar je imetnik transakcijskega računa oseba, ki je vpisana v poslovni register (mednje sodijo tudi samostojni podjetniki oziroma zasebniki) in gre torej za transakcijski račun, ki se uporablja za poslovanje te osebe, mora takšen transakcijski račun banka v skladu z Aktom označiti z oznako vrste računa 'T'. Takšni računi se namreč vodijo v poslovnem delu registra transakcijskih računov in so javni. Transakcijski računi fizičnih oseb pa so označeni z oznako vrste računa 'A' in gre za osebne podatke, za dostop do katerih veljajo pravila, ki jih določa Zakon o varstvu osebnih podatkov, in ki torej niso javno dostopni.

Zakonska obveznost bank pri odprtju novega transakcijskega računa (tudi, če gre za osebnega, ki ga namerava posameznik uporabljati tudi v poslovne namene) je ta, da najprej preveri namen odpiranja računa in ga nato ustrezno označi za potrebe registra. Računi, ki jih odprejo podjetniki posamezniki, morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo ustrezno označeni (oznaka 'T'). ''Kako banka tak transakcijski račun komercialno poimenuje, je poslovna odločitev banke oziroma predmet dogovora med njo in njenim komitentom (banka je račun dolžna zgolj ustrezno označiti glede na informacije, ki jih prejme od komitenta). Enako velja tudi za cenovno politiko, ki jo banke določajo same in je predmet pogodbene ureditve,'' so sporočili iz Banke Slovenija in dodali, da se lahko v primeru suma kršitev zgoraj izpostavljenih zakonskih določb uporabniki obrnejo na Banko Slovenije kot pristojni organ, ki bo lahko na podlagi posredovane dokumentacije in dokazil ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi.

Torej, glede na do sedaj znana dejstva, lahko posameznik zasebnik odpre osebni račun, ki ga bo uporabljal tudi v poslovne namene, pri čemer mora banki jasno povedati, za kaj ga bo uporabljal. Dolžnost banke pa je le ta, da omenjeni račun, četudi gre za osebni, označi z oznako 'T'. Kar pomeni, da njegov osebni račun ne bo več skrit pred očmi javnosti, ampak bo postal javen podatek, objavljen v registru, ki ga vodi Ajpes. To potrjujejo tudi na Ministrstvu za finance, kjer pravijo, da bo, če bo podjetnik posameznik oziroma zasebnik ocenil, da je zanj ugodneje imeti en transakcijski račun (samo osebni račun), ki ga bo uporabljal tudi v poslovne namene, zaradi varnosti pravnega prometa ta postal podatek, ki v kontekstu opravljanja poslovne dejavnosti ne bo predmet varstva po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov, glede na določbe ZPlaSS pa bo tudi postal del RTR, ki je javno dostopen. ''Iz Zakona o davčnem postopku torej izhaja, da ima lahko samostojni podjetnik posameznik oziroma zasebnik zgolj en račun, ki ga lahko uporablja tako za zasebne kot tudi poslovne namene. Kako se ta transakcijski račun poimenuje, pa ni v domeni zakona temveč poslovne politike bank, ki tudi določi oznako vrste računa glede na okoliščine, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o vodenju računa. To pomeni, da bo banka tista, ki bo glede na status imetnika ali glede na lastnosti sredstev na računu spremenila oznako 'A' v 'T' in to spremembo sporočila Ajpesu,'' še pravijo na finančnem ministrstvu.

Da osebni račun ne more postati del registra transakcijskih računov in tako javno dostopen, pa poudarjajo na Ajpesu. ''Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so osebni podatki, zato za dostop do teh podatkov veljajo pravila, ki jih določa ZVOP-1 in torej niso javno dostopni,'' so sporočili in dodali, da je javna objava računa pogojena z vrsto računa in ne z željo stranke po javni objavi računa. ''Tudi če nam stranke sporočijo, da želijo javno objavo računa vrste 'A', le tega zaradi navedenih pravil vodenja registra ne moremo izvesti oziroma lahko komitent to uredi na banki, in sicer tako, da spremeni oznako računa vrste 'A' v vrsto 'T'.''

Oznako 'T' dobijo namreč računi oseb, ki so vpisane v poslovni register, kot je to določeno z Aktom o vzpostavitvi in vodenju registra, brezplačno pa so dostopni preko spletnega portala Ajpes.

Če podjetnik zapre poslovni račun, Ajpes ta podatek vodi v registru še pet let po datumu zaprtja računa, kar velja za vse vrste računov. ''Zaprte in odprte račune, ki so javni, lahko vsak pridobi na našem portalu brezplačno, kolikor ne gre za osebne račune. Osebne račune Ajpes varuje skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato so ti računi dostopni le upravičenim osebam, niso pa javni,'' poudarjajo na Ajpesu in dodajajo, da se osebne račune, skladno z aktom, ki določa, katera vrsta računa se vodi za katero vrsto imetnika, odpre samo fizičnim osebam, zato taki računi niso povezani s podatki poslovnih oseb in posledično niso javni v RTR in Poslovnem registru Slovenije.

''Kot že navedeno, sprememba Zakona o davčnem postopku ne vpliva na sistem vodenja in javne objave računov v RTR. Če bo podjetnik uporabljal osebni račun (račun vrste 'A') za poslovni namen, le ta ne bo javno prikazan oziroma ga poslovni partnerji ne bodo mogli videti,'' so še pojasnili na Ajpesu.

Kaj smo sedaj ugotovili?

Posameznik podjetnik ima lahko le en račun, tudi osebnega, ki ga uporablja v poslovne namene, le da je ta pravilno označen in tako javno dostopen v registru. Ker pa gre tukaj za označevanje računov, ki jih banka komercialno poimenuje in zaračuna stroške vodenja glede na komercialno poimenovanje, smo spet pri tem, da banka odloči, ali boste lahko osebni račun uporabljali tudi v poslovne namene.

In če vam torej le uspe zapreti poslovni račun in osebni račun uporabljati tudi v poslovne namene. Kaj na to pravijo računovodje, ki skrbijo za vodenje poslovnih financ. Najverjetneje jih je le peščica, ki je nad enotnim računom navdušena, saj bo skupni račun otežil delo računovodstva, povečal pa se bo tudi obseg dela, kar posledično prinese tudi dražje računovodske storitve. Računovodje tudi opozarjajo, da bodo morali biti vsi, ki se bodo odločili za skupen račun, še posebej dosledni. Natančno bodo morali spremljati in beležiti vse prilive, tako osebne kot poslovne, in znati pojasniti tudi njihov izvor. Spremljati in beležiti bodo morali tudi vse odhodke, tako velike kot male, tako poslovne in zasebne, saj bo računovodja moral potem vse ločiti in obračunati. Hkrati velja tudi opozoriti, da bo vaš računovodja potem imel pregled nad vsemi vašimi financami in ne le nad tistimi, ki izhajajo iz poslovnega dela.

Kaj torej storiti? Odločitev je seveda vaša, je pa dobro vsako odločitev temeljito premisliti. Ali strošek vodenja poslovnega računa odtehta morebitni višji račun za računovodstvo? Ali želite, da ima vaš računovodja vpogled v vse vaše finance? To so vprašanja, ki so vredna premisleka preden se odločite, ali boste za osebne in poslovne namene uporabljali enojni račun.

Seveda pa je odprtih tudi veliko drugih vprašanj, med njimi najpomembnejše, ali vam bo banka sploh dovolila uporabljati osebni račun v poslovne namene? Glede na to, da mora biti račun, ki ga uporablja podjetnik, vpisan v register računov, osebni račun pa ne spada med take, se pojavlja še eno vprašanje. Ali so snovalci zakona, ki dopušča enojni račun, sploh vedeli, kaj delajo, če še vedno ni jasno, kaj sploh lahko in česa ne moremo narediti.