Zakon SDS o demografskem skladu brez zadostne podpore poslancev

Poslanci SDS so v zakonskem predlogu predvideli, da bi se v sklad preneslo celotno državno premoženje, večino prihodkov od tega premoženja pa bi namenili za pokojnine. Predlog je predvidel preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v Slovenski demografski sklad, nanj pa bi se prenesle še naložbe države, Kapitalske družbe, Družbe za svetovanje in upravljanje ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Predlog je predvidel tri organe demografskega sklada - poleg skupščine še nadzorni svet in upravo. Nadzorni svet bi sestavljalo 13 članov, ki bi jih predlagale poslanske skupine. Vse člane nadzornega sveta bi imenoval DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Upravo demografskega sklada bi sestavljali predsednik in dva člana, ki bi jih imenoval nadzorni svet na podlagi javnega razpisa.

Predlog je kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo ocenila že vlada. Med razlogi je navedla, da bi se v sklad preoblikoval Slovenski državni holding, kar pa je v nasprotju z zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Ta v povezavi s pokojninskim zakonom določa, da se v demografski rezervni sklad preoblikuje Kapitalska družba, je opozorila.

Sicer pa ministrstvo za finance pripravlja svoj predlog o skladu, ki bo v prihodnjih dneh nared za usklajevanje s koalicijskimi partnerji, je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Alojz Stana. Sklad mora imeti po njegovih besedah zelo strokovno vodenje. Treba je namreč doseči osnovni cilj, da vrednost premoženja raste, je dejal.

Opozoril je tudi, da namen demografskega sklada ni zviševanje pokojnin, ampak razbremenitev državnega proračuna. Sklad, ki ga je predvidela pokojninska reforma, bo namreč v letih, ko bo pokojninska blagajna najbolj potrebovala sredstva za izplačilo pokojnin, poskrbel za del manjkajočih sredstev.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ ocenili, da predlog SDS pomeni politizacijo upravljanja z državnimi naložbami, v SD pa, da bi državno premoženje izpostavil prevelikemu tveganju. V SMC so menili, da je koncept, ki ga je že pripravilo aktualno ministrstvo za finance, primeren. V DeSUS se zavzemajo, da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba, proti predlogu SDS pa so bili tudi v SAB.

V SDS in NSi so po drugi strani opozorili na nevzdržnost pokojninske blagajne, saj mora proračun vsako leto prispevati vanjo kar približno milijardo evrov. Po mnenju NSi bi bila še najboljša rešitev, da bi država vsem upokojencem zagotovila enako pokojnino vsaj na ravni praga tveganja revščine, medtem ko bi od tega zneska dalje vsak poskrbel sam.

V SNS pa so dejali, da bodo vedno podprli vsak predlog zakona, ki bo zagotavljal višje pokojnine.

V splošni razpravi o predlogu so v koaliciji spomnili, da bo ministrstvo za finance kmalu pripravilo svoj zakonski predlog, v SDS in NSi pa so poudarjali, da bi danes obravnavani predlog lahko v kasnejši obravnavi še spremenili.

V SMC so poudarili, da rešitev glede prevzema in upravljanja sklada, ki jo predlaga SDS, ni korektna in ne zagotavlja dolgoročne stabilnosti sklada. Kot je dejala poslanka SMC Mateja Udovič, bi lahko namreč vsak nov sklic DZ in vsaka nova vlada po svojih programih zastavila politiko delovanja sklada.

Karmen Furman iz SDS pa je opozorila, da bi se po predlogu združila namenska sredstva za poplačilo pokojnin, poraba pa bi bila pregledna, saj se ta sredstva ne bi mogla porabiti za druge namene.