Slovenija

Zakon še ni usklajen

Ljubljana, 05. 06. 2006 18.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Medtem ko se politične stranke ne morejo uskladiti o spremembah t. i. vojnih zakonov, so v igri že nove spremembe.

Veljavni šesti člen zakona, ki določa, da pravic ne morejo uveljavljati osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale z agresorjem, naj bi po prvotnih načrtih iz zakona črtali. A so vodje koalicijskih poslanskih skupin minuli torek dosegli dogovor o novem besedilu člena, po katerem bi bili iz pravic izključeni pripadniki katerihkoli oboroženih enot oziroma skupin med drugo svetovno vojno.

Vodje koalicijskih poslanskih skupin naj bi v petek nadaljevali usklajevanja o vsebini zakona o žrtvah vojnega nasilja. Potem ko so minuli teden že dosegli dogovor o novem besedilu 6. člena, po katerem bi bili iz pravic izključeni pripadniki katerih koli oboroženih enot med drugo svetovno vojno, še vedno ostajajo na različnih bregovih.

V DeSUSu, kjer so napovedali izstop iz koalicije v primeru, če bo državni zbor potrdil z njimi neusklajeno novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, s takšno formulacijo še niso zadovoljni. Kot je pojasnil vodja poslancev stranke upokojencev Franc Žnidaršič, je dogovor, ki so ga dosegli, sicer napredek, a njihovim zahtevam vendarle še ni zadoščeno. Tako bodo na nadaljnjih usklajevanjih predlagali dopolnitev, po kateri bi bili iz pravic po zakonu izvzeti vsi sodelavci okupatorja, tudi civilni. V stranki sicer še niso dorekli nadaljnjega ravnanja, če njihov predlog ne bi bil upoštevan, Žnidaršič pa bi v takšnem primeru predlagal izstop iz koalicije.

V DeSUSu bi iz pravic izključili tudi civilne sodelavce okupatorja, medtem ko so v NSi že minuli teden pojasnili, da ne pristajajo na takšno "ideološko formulacijo".

Vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok pa je že minuli teden povedal, da je poslanska skupina NSi zaradi nujnosti čimprejšnjega sprejema novele pripravljena na kompromis in podporo predlogu. Dodal pa je, da na torkovem sestanku niso mogli pristati na "ideološke formulacije", torej predlog DeSUSa, da se iz zakona izvzame vse sodelavce okupatorja. Poslanca NSi Franca Capudra pa čudi, da DeSUS zakon znova želi dopolniti, saj so prejšnji dogovor sprejeli ravno na njihovo pobudo, ter njihovo pobudo ocenjuje kot zavlačevanje.

Vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke SDS Jože Tanko pred petkovimi usklajevanji "težko kar koli reče" in tudi še ni mogel govoriti o tem, ali je predlog za največjo poslansko skupino sprejemljiv. Dejal pa je, da so v poslanski skupini pripravljeni na kompromise ter da sprejema zakona ne bodo ovirali.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič naj bi ob pomoči še nekaterih ministrstev in vladne komisije za grobišča pripravil zakonske spremembe, s katerim naj bi odpravili sedanjo zmedo na tem področju.

V SLS upajo, da se bo poslanskim skupinam konec tedna uspelo dokončno uskladiti o vsebini zakona. Vodja poslanske skupine te stranke Jakob Presečnik meni, da bodo dosegli kompromis. Nekateri predlogi DeSUS so namreč korektni in bi jih bilo tudi "korektno sprejeti", je ocenil Presečnik.

Po končanih usklajevanjih znotraj koalicije pa nadaljnje usklajevanje zahtevajo tudi v SD. Po besedah vodje poslanske skupine Mirana Potrča bi lahko sporna vprašanja v zakonu razčistili tudi s pomočjo neodvisne skupine strokovnjakov. Potrč je komentiral tudi dogovor koalicijskih poslanskih skupin, da so iz pravic izključeni pripadniki katerih koli oboroženih enot, in meni, da je nesmiseln. "To, kar so zapisali, je namreč napisano že v prvem členu zakona, ki določa, da so žrtve vojnega nasilja lahko samo civilne osebe," pravi Potrč, ki se mu zdi edino smotrno, da se iz pravic izključi vse sodelavce okupatorja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

pomi@auspuh.com
06. 06. 2006 12.11
Špekulativen že mogoče. Ampak se naj določeni kar zamislijo. Eno je prisega posameznega vojaka, ki je bil mogoče prisilno vpoklican (kar večinoma niti ni primer bele garda), drugo pa je prisega bele garde kot vojaške organizacije in s tem vsemi posledicami na katere se nanaša omenjeni zakon. O pranju možganov bi se dalo diskutirati, ampak drugič.
anakos@email.si
06. 06. 2006 11.46
Jungle! V resnicoljubnih tekstih so tudi dejstva! Dejstvo je tudi, da so mnogi komunisti delali tako, kot je hotel Stalin. Kot bi mu prisegli.
Variatio delectat
06. 06. 2006 11.08
Bolj špekulativnega teksta, kot je spodnji (Pomi) že lep čas nisem prebral. Mar niso vojaki Wehrmachta tudi zaprisegli pa mi v jugovojski pa še kdo?! Danes ljudje s preveč opranimi možgani smatrajo vojaške prisege kot simple odločitve o tem, ali se včlaniš v ribiški klub Ledvička ali pa morda raje med modelarje na Barju ali.... Dajte no!
coz.si@email.si
06. 06. 2006 10.57
Predlagam, da so iz pravic izključeni vsi simpatizerji in sodelavci fašistov, nacistov in komunistov.
pomi@auspuh.com
06. 06. 2006 10.04
Jungle se strinjam. Dejstva so dejstva in jih ni mogoče potvoriti. Sklicevanje na strah pred komunizmom pa je laž novodobnih zagovornikov belogardizma, saj komunizem takrat še ni bil močan. Sploh v Sloveniji ne. V OF so bile na začetku vključene razne stranke. Uradno je KP prevzela oblast šele par let po vojni. Konec koncev pa je ravno koloboracija belogardistov omogočila vspon KP. Negdo bi pa že moral to javno povedati. Če desne stranke nebi prisegle Hitlerju ampak bi sodelovale v OF, potem KP verjetno nebi postala tako močna kot je in prevzela oblasti po vojni. Slovenija bi lahko že takrat postala demokratična in mogoče celo samostojna. Dejstvo je, da komandant Stane ni bil najbolj naklonjen Jugoslaviji. Iz tega tudi izhajajo špekulacije o njegovi smrti. Partizanska vojska pa je bila že toliko močna, da bi samostojnost ohranila. Tudi odnos zaveznikov glede vprašanja primorske in štajerske bi bil verjetno drugačen. V glavnem so za komunizem po vojni in s tem izgubo dela primorske krivi tudi belogardisti, in bi se tega lahko tudi zavedali.
jungle@email.si
06. 06. 2006 09.44
mene ne zanimajo kaj pišejo novo dobni pisatelji, tu so dejstva, domobranc je zaprisegu Hitlerju, ve se pa, kdo je bil Hitler,..
anakos@email.si
06. 06. 2006 09.36
Seveda ni bilo slišat o domobrancih, dobrega absolutno ne, o partizanih pa hvalnice. Seveda, saj je bilo nevarno govoriti tako, kot je človek mislil, vedel. Berite knjige, revije ... z vseh strani! Menuet za kitaro Vitomila Zupana (sicer ni ravno svetovala kot dobro knjigo, čeprav je bila lani za maturantski esej) pove o partizanstvu marsikaj. Angele Vode Skriti spomin je pa tudi lahko zelo dragocen za vse, ki želijo vedeti kaj več in bolj vsestransko!
jungle@email.si
06. 06. 2006 09.13
domobranci so zaprisegli Hitlerju,... borili so se na njihovi strani,...vsakdo, ki je bil proti, bi lahko prebegnu k partizanom, zato je brez predmetno govort o odškodninah,.... ko se je naša generacija šolala ni bilo slišat o domobrancih, zdaj je pa ravno obratno.
pomi@auspuh.com
06. 06. 2006 08.06
KGB - točno tako. Kot ga ni nikjer drugje razen na Hrvaškem.
kgb@akcija.net
05. 06. 2006 18.59
noben sodelovec okupatorja NE SME dobiti kakršnekoli odškodnine, še spomenika ne!
jungle@email.si
05. 06. 2006 18.53
popolnoma se strinjam z predlogom DeSuS-a,... zanimivo kako se obnašajo druge koalicijske stranke, ki dobro vedo, da je stranka upokojencev zelo pomembna pri odločanju,... upam, da se ne bodo vodilne stranke predale in iskale kompromis.....to bo njihov poraz.