Pahor je vodje poslanskih skupin pozval, naj do petka opoldne ocenijo, ali sta osnutka zakonskih predlogov primerna podlaga za sklic torkovega posveta t.i. evroatlantske koordinacije, v kateri sodelujejo najvišji predstavniki tako vlade kot tudi parlamenta ter pravni strokovnjaki. Če soglasja ali vsaj zelo široke politične podpore v parlamentu ne bo, pa bo Pahor v torek namesto koordinacije ponovno sklical posebno delovno skupino.
S sprejetjem posebnih zakonov naj bi namreč v parlamentu premostili razkorak med stališči vlade, ki je prvotno predlagala posvetovalni referendum, in opozicijske koalicije Slovenija (SDS, NSi), ki se zavzema, da bi bile referendumske odločitve zavezujoče. Odločitev o pripravi posebnega zakona o vstopu Slovenije v zvezo Nato je bila sprejeta na sredinem sestanku posebne delovne skupine v DZ, ki naj bi pod Pahorjevim vodstvom preučila možnosti za izvedbo obeh referendumov.
Zakonska predloga imata po dva člena
Oba zakonska predloga imata le po dva člena. Zakon o vstopu RS v Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato), ki naj bi začel veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu, določa, da Slovenija zagotavlja svojo nacionalno varnost tudi z vstopom v zvezo Nato in njen sistem kolektivne obrambe ter je zato pripravljena spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz Severnoatlantske pogodbe. V tej določbi je povzeta vsebina namena vstopa ter obveznosti in zavez, ki bi jih Slovenija dala še pred ratifikacijo Severnoatlantske (oziroma Washingtonske) pogodbe, ki bi jo nato ratificiral državni zbor.
Predlog zakona o vstopu RS v EU pa naj bi določil, da želi Slovenija postati polnopravna članica te organizacije ter je zato pripravljena prevzeti in spoštovati pravni red, ki velja za članice EU, in ga v prihodnje kot enakopravna članica soustvarjati. Za končanje pristopnega procesa je potreben le še podpis pristopne pogodbe, predvidoma 16. aprila v Atenah, ter ratifikacija te pogodbe v vseh parlamentih držav članic ter v državnem zboru RS. Poleg tega mora Slovenija spremeniti tudi ustavo, ki s sedanjimi določbami ne dopušča prenosa zakonodajne, sodne in izvršilne oblasti na organe in institucije EU ter neposredno uporabo prava EU na območju Slovenije, s čimer bi ta pridobil položaj slovenskega prava. Glede na politične zaveze, da se o vstopu Slovenije v EU odločijo slovenske državljanke in državljani na referendumu, je treba pripraviti vse potrebno za izvedbo zavezujočega referenduma, še piše v pojasnilu k predlaganemu zakonu.
Zakonodajni referendum je zavezujoč
V skladu z ustavo ter zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi je zakonodajni referendum za zakonodajalca zavezujoč; državni zbor je namreč vezan na izid takega referenduma. Predpogoj za izvedbo zakonodajnega referenduma pa je, da je v zakonodajni postopek vložen predlog zakona, ki ureja tisto materijo, o kateri lahko zatem na zakonodajnem referendumu odločajo državljanke in državljani. O vprašanjih, ki bi jih ta zakon urejal, pa je mogoče v skladu z veljavno ureditvijo izvesti predhodni oziroma naknadni referendum, katerega izid je zavezujoč za državni zbor. Kot je še zapisano v obrazložitvi obeh predlaganih zakonov, njune rešitve omogočajo, da bi lahko izvedli ali predhodna ali pa naknadna zakonodajna referenduma.
Sprejetje teh dveh zakonov bi pomenilo, da bo treba uveljaviti na referendumih sprejeti odločitvi, in sicer ne glede na to, ali bosta pozitivni ali negativni. Pri tem velja poudariti, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da je treba izid referenduma v DZ uveljaviti najkasneje v enem letu od njegove izvedbe. Eno leto po sprejeti referendumski odločitvi pa DZ ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju. Ker pa je referendum o vstopu Slovenije v zvezo Nato povezan z mednarodno pogodbo in s tem povezano dinamiko dejavnosti drugih držav, ki bodo izvajale svoj suveren ratifikacijski proces preden bo Slovenija lahko pristopila k Washingtonski pogodbi, pa se lahko zgodi, da bo enoletni rok v tem primeru prekoračen, je zapisano v osnutku zakona o vstopu RS v Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato).
Zakonska predloga sicer ne bosta imela neposrednih finančnih učinkov za državni proračun ali druga javnofinančna sredstva, vendar pa stroški za izvedbo enega zakonodajnega referenduma znašajo približno 600 milijonov tolarjev. Če bi bila referenduma izvedena hkrati, pa bi za izvedbo obeh zadostoval že enkraten znesek.
