'Zakona o ZZZS in digitalizaciji v zdravstvu do konca meseca v javno obravnavo'

Poslanka Nove Slovenije Iva Dimic je na redni seji državnega zbora dejala, da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da bodo maja letos izvedli stresne teste slovenskega zdravstva, pa tudi krajšanje čakalnih vrst, boljši nadzor nad delovanjem javnega sistema in več denarja za več opravljenega dela. "Zaenkrat vidnih rezultatov ni. Ravno nasprotno, v sistemu je več denarja, čakalne vrste pa so daljše," je dejala.

Ob tem je izpostavila še, da je vlada sredi januarja določila časovnico zdravstvene reforme. Med prvimi ukrepi pa sta bila napovedana strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in digitalizacija, ki naj bi bila pripravljena v marcu oz. aprilu. Vlada je januarja tudi podpisala sporazum s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, v katerem se je zavezala, da do prvega aprila oblikuje ločen zdravstveni plačni sistem. "Že danes je povsem jasno, da vaših napovedi do postavljenih rokov ne boste uresničili," je dejala.

Premier ji je odgovoril, da je reforma zdravstva osrednja reforma te vlade in da so se zato dodatno organizirali na več nivojih in ustanovili tudi strateški svet za zdravstvo. Osnutka obeh napovedanih zakonov, torej o ZZZS in o digitalizaciji, pa da sta že pripravljena in v razpravi na strateškem svetu. Do konca meseca naj bi oba zakona dali v javno obravnavo. "Bodimo vsi skupaj konstruktivni in če se ene zadeve lotimo po 30 letih, bomo en teden ali dva zamude, tudi če bo do nje prišlo, z veseljem sprejeli, saj je ta zamuda v interesu boljših rešitev," je dejal.

Dimiceva je izpostavila nekaj težav v zdravstvu, med njimi specialiste radiologije v celjski bolnišnici, ki niso pisali izvidov bolnikom, primer Bošnjak, drobljenje naročil v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in odstop strokovne direktorice UKC Ljubljana Jadranke Buturović Ponikvar. "Zdi se, da zdravstvena reforma ostaja zgolj pri menjavi kadrov, časovnicah in odkrivanju korupcije v rangu 6000 evrov," je dejala.

Da je nezaželenih pojavov v zdravstvu še vedno preveč, ji je odgovoril premier. "Ampak jaz mislim, da jih danes ni nič več, kot jih je bilo v preteklosti, samo ena pomembna razlika je, da smo jih danes začeli odpirati na odprti sceni," je dejal. Zasluga za to pa gre po njegovem mnenju zdravstvenemu ministru Bešič Loredanu in predsedniku strateškega sveta za zdravstvo Eriku Breclju. Tudi nekateri odstopi naj bi bili posledica razčiščevanja, ki jih je sprožila ta vlada. "Ljudje ne odstopajo zato, ker ne bi mogli opravljati svojega dela, ampak zaradi tega, ker so žal v preteklosti dopustili, da so se razpasle nekatere prakse, ki nimajo kaj iskati v nobeni normalni demokratični državi," je dejal.

Dimicevo je zanimalo tudi, ali bo zdravstvena reforma sledila predlogom NSi, ki so jih med drugim predstavili tudi na programski konferenci. Golob je dejal, da je marsikateri od predlogov NSi smiselno vključen v reformo. "Pa ne zato, ker bi bil nujno samo predlog NSi, ampak zato, ker je smiseln," je dejal. "Ravno s tem konstruktivnim dialogom, ki se mu bo kasneje zagotovo pridružila še kakšna stranka iz opozicije, bomo lahko sprejeli res najboljšo zdravstveno reformo," je zaključil.