Zakonodajni predlog Svobode za davčno razbremenitev srednjega razreda

Po pojasnilih vodje Gibanja Svoboda Roberta Goloba so se za predlog sprememb zakona odločili, ker aktualna koalicija, ki je pred volitvami obljubljala davčno razbremenitev prebivalstva, v vsem tem času v zvezi s tem ni naredila ničesar, razen za posameznike s plačo nad 7500 evrov mesečno.

Spremembe zakona, ki so jih pripravili, so po njegovih besedah usmerjene v razbremenitev srednjega razreda oziroma v zaposlene, ki so steber vsake družbe, in tiste, ki v resnici s svojo produktivnostjo najbolj dvigujejo gospodarsko rast. "Ko govorimo o srednjem razredu, govorimo o vseh tistih, ki zaslužijo med 30.000 in 120.000 evrov letno," je pojasnil v današnji izjavi v DZ. Dodal je, da bi bili ti deležni največjega učinka sprememb dohodninske lestvice.

"Predlagani ukrepi so taki, da bomo čisto vsi imeli nekaj od njih," je prepričan Golob.

Kot je spomnil, so ukrep davčne razbremenitve napovedovali že pred volitvami v njihovem predvolilnem programu. "Prepričani smo bili, da bo vladna koalicija to izpeljala, a ni," je dodal.

Med razlogi za spremembe dohodnine je omenil interventni zakon za razvoj Slovenije, ki uvaja socialno kapico samo za del prebivalstva. "Temu, da se uvaja socialna kapica samo za najbogatejše, nasprotujemo," je bil jasen.

Kot drugi razlog pa je izpostavil tudi visoko gospodarsko rast v prvem polletju. Po Golobovih besedah ta izhaja iz povečanja izvoza zaradi tujih neposrednih investicij, ki so se začele in "bolj ali manj tudi končale" v času nekdanje vlade, ter iz večje domače potrošnje.

"Do večje domače potrošnje lahko prideš s tem, ko daš ljudem več denarja, večjo plačo in božičnico. Ravno to se je izkazalo kot eden najboljših ukrepov za pospeševanje gospodarske rasti, zato verjamemo, da ta sprememba dohodnine ne bo imela pozitivnega učinka le na posameznika in njegovo denarnico, temveč tudi na gospodarsko rast, ker bo še dodatno pospeševala domačo potrošnjo. S tem bomo lahko ohranili gospodarsko rast na sedanji ravni," je dejal.

Po njegovih besedah zakon o dohodnini ni blokiran z referendumom in ga je zato možno sprejeti takoj. "Zato pričakujemo podporo tudi vladajoče koalicije, če misli resno s tem, da je treba davčno razbremenitev izpeljati," je izpostavil.

Ob tem se je dotaknil tudi napovedi predsednika vlade Janeza Janše, kako bo 50.0000 javnih uslužbencev "prisilno prezaposlil v gospodarstvo". "Naš odgovor na to je sprememba dohodninske lestvice, po kateri bo medicinska sestra na letni ravni profitirala skoraj 700 evrov, učitelj pa 1100, ker verjamemo, da davčna razbremenitev mora veljati za vse, ne pa samo za izbrance," je sklenil.

Med konkretnimi predvidenimi spremembami iz predloga novele je poslanka Svobode Alenka Bratušek omenila dvig splošne davčne olajšave za nekaj manj kot 1000 evrov na 6500 evrov in spremembe mej davčnih razredov. "Predvsem pa znižujemo odstotke obdavčitve in za vse, ki zaslužijo več kot 150.000 evrov letno, ohranjamo 50-odstotni razred," je dodala.

Finančni učinek zakonskega predloga na državni proračun je ocenjen na nekaj manj kot 700 milijon evrov na letni ravni. "Je torej še bolj izvedljiv kot interventni zakon, za katerega verjamem, da ga bodo ljudje na referendumu zavrnili," je poudarila.

Po njenih besedah je Svobodin zakonodajni predlog od interventnega zakona boljši tudi zato, ker daje srednjemu razredu in ne samo bogatim. "Posameznik s povprečno plačo, dvakratnikom ali trikratnikom povprečne plače po interventnem zakonu domov ne bo prinesel niti evra višje plače, po našem zakonu pa kar konkretno," je prepričana Bratušek.

Glede podpore koalicije pa je dejala, da tako, kot so upoštevali njihov predlog ter pri izračunu modelske cene za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo črtali določbe glede biokomponent, verjame, da bodo tudi v tem primeru sprejeli njihovo ponujeno roko. "Da to sprejmemo na način, da se lahko novela zakona uveljavi že s 1. januarjem 2027," je sklenila.

Kot je v izjavi medijem v DZ spomnil poslanec SDS Andrej Poglajen, je nekdanja koalicija Svobode, SD in Levice v začetku prejšnjega mandata davčno razbremenitev plač, ki jo je sprejela tretja vlada Janeza Janše, ukinila. "Toliko o tem, kaj predlagajo, ko so v opoziciji, in kakšne sprejemajo, ko so v vladi. Torej gre za še enega v vrsti poceni populizmov s strani Roberta Goloba in Gibanja Svoboda," je poudaril.

Da je poteza Svobode glede vložitve takšnega zakonodajnega predloga najmanj čudna oziroma sarkastična, pa je v izjavi v DZ ocenil poslanec NSi Aleksander Gungl.

Tudi on je spomnil, da je prejšnja Janševa vlada s takratno davčno reformo poskrbela, da bi lahko srednji razred in tudi vsi ostali dobili več. "Ampak prva poteza Golobove vlade je bila, da so to reformo razveljavili," je dodal.

Ob tem je poudaril, da v poslanski skupini sicer podpirajo davčne razbremenitve, ampak "takrat, ko bo to možno izvesti". "Naš interventni zakon že omogoča določene olajšave. S tem zakonom bomo vsi dobili nekaj, ampak vse v okviru vzdržnosti javnih financ. Ni res, da bi interventni zakon porušil sistem javnih sredstev," je poudaril.

Ob tem je omenil tudi pozitivne učinke za gospodarstvo. "Prepričani smo, da ko se bo interventni zakon uveljavil, da bo boljše za vse, predvsem pa za to, da bo gospodarstvo lahko začelo dihati v Sloveniji, da ne bo pričakovalo vedno novih obremenitev," je dejal.

Na očitek opozicije, da interventni zakon prinaša koristi predvsem najbogatejšim, pa je na primeru uvedbe socialne kapice za tiste s plačami nad 7500 evrov, ki jo prinaša zakon, pojasnil, da ta razbremenitev "predvsem pomeni tudi boljše pogoje za srednji razred".

Na predlog se je kritično odzval tudi predsednik Demokratov, podpredsednik vlade ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Kot je zapisal v objavi na omrežju, je Golob kot predsednik vlade ves mandat zviševal davke, takoj po začetku vodenja vlade v senci pa je napovedal njihovo znižanje. "Napoveduje natanko to, kar je na začetku svojega sončnega mandata ukinil - dohodninsko reformo," je navedel.

Logar je Golobu v zapisu še očital, da bi s predlaganim ukrepom proračun prikrajšal za okoli 700 milijonov evrov, kar je večji primanjkljaj, kot naj bi ga po Golobovih besedah prinesel interventni zakon za razvoj Slovenije. "Robert Golob je prvak v spreminjanju stališč," je dodal.