Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti znova prižgali zeleno luč

Po oktobrskem vetu državnega sveta so poslanci danes znova odločali o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti ter ga potrdili s 57 glasovi za in šestimi proti.

Ob 70 navzočih poslancih je glasovalo 39 poslancev Svobode, trije poslanci SD, en poslanec Levice, pet poslancev NSi, šest poslancev SDS, poslanca narodnih skupnosti in nepovezani poslanec Dejan Kaloh.

Proti zakonu so glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev, dva poslanca Levice in nepovezani poslanec Miha Kordiš.

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji. Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno.

Predstavnik DS Jožef Školč je v predstavitvi zahteve dejal, da zakonu nasprotuje največje število strokovnih združenj na tem področju. Menijo, da so težave zakona v tem, da meša svetovalno in zdravstveno dejavnost ter da omogoča vstop v zdravstvene poklice skupini ljudi, ki nima primerljive zdravstvene izobrazbe in znanja. Zato so poslancem predlagali, da zakona v drugo ne sprejmejo.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v obrazložitvi zakona povedal, da imajo poslanci danes ponovno priložnost ureditve področja psihoterapije. Poudaril je, da nesprejetje zakona ohranja stanje, ki ga vsi prepoznavajo kot škodljivo. "Zakon vnaša v sistem regulacijo in postavlja temeljna pravila, določa jasne izobrazbene pogoje, vzpostavlja nadzor, omogoča sankcije, zagotavlja varnost in zaščito uporabnikov storitev in prinaša dostopnost psihoterapevtskih storitev s postopno vključitvijo v javno zdravstveno mrežo," je povedal.

Dodal je, da zakon ni zasnovan v korist posameznih privilegijev ali interesov kogarkoli v sistemu, ampak za izključno zagotavljanje podpore tistim, ki psihoterapevtske storitve nujno potrebujejo.

V poslanski skupini Svoboda so zakon podprli. Poslanka Lucija Tacer Perlin je dejala, da zakon prvič sistemsko ureja področje in uvaja nov reguliran poklic psihoterapevta znotraj zdravstvene dejavnosti. "Tako je zagotovljeno, da mora delo potekati v skladu z zdravstveno zakonodajo in pod enakim nadzorom kot druga področja zdravstvene dejavnosti. Prav tako bo s tem zagotovljena dostopnost, saj bo lahko psihoterapija v javni mreži financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja," je povedala.

Poslanka SD Bojana Muršič je v stališču poslanske skupine dejala, da zakon uresničuje kar nekaj dobrih namenov, a ne morejo prezreti, da vsi deležniki niso bili slišani v zadostni meri. Zato bodo "glasovali po lastni vesti v skrbi za ljudi, za stroko in za sistem, ki mora biti dolgoročen, vzdržen in kakovosten za vse", je napovedala. Ocenjujejo, da zakon ne dosega potrebne ravni usklajenosti in da bi moral biti nadzor nad izobraževanji, delom psihoterapevtov in delovanjem zbornice jasen, učinkovit in neodvisen.

Poslanci Levice so medtem glasovali različno. Poslanka Nataša Sukič je dejala, da so od zakona pričakovali več, predvsem jasne varovalke za zaščito javnega interesa in preprečevanje konflikta interesov, ki lahko na tako občutljivem področju povzročijo resno škodo. Kot temeljni problem vidijo, da bi se glede na zakon zasebne prakse psihoterapije začele financirati iz javne zdravstvene blagajne. Njihove pomisleke pa da dodatno krepi dejstvo, da zakon ne postavlja dovolj strogih meril za nadzor nad terapevtskimi smermi.

Zakon so podprli tudi poslanci NSi. Poslanka Iva Dimic je povedala, da zakon uvaja regulacijo poklica psihoterapevta, določa jasne pogoje za izobraževanje in pridobivanje licenc ter zagotavlja strokovni nadzor nad delom psihoterapevtov. Dodala je, da zakon ni napad na druge strokovnjake, ki delujejo na področju duševnega zdravja, ampak orodje, s katerim bomo zaščitili paciente in poskrbeli za večjo dostopnost kakovostnih psihoterapevtskih storitev za ljudi, ki jih potrebujejo, ne le za tiste, ki si jih lahko sami privoščijo.

Poslanci SDS tokrat svojega stališča niso predstavili.

Uporabniki in psihoterapevtska stroka pozdravljajo sprejetje psihoterapevtskega zakona, "ki predstavlja zgodovinski korak najprej za vse uporabnike, posebej najbolj ranljive, ki si psihoterapevtskih oblik pomoči pri poklicnih psihoterapevtih do zdaj niso mogli privoščiti".

Psihoterapevti so ob tem poudarili, da se s tem zakonom psihoterapija prvič sistemsko ureja kot samostojen in javno prepoznan poklic. "To pomeni jasno opredeljene standarde, odgovornosti, izobraževalne poti in etične okvire, ki dajejo ljudem večjo pravno zaščito in varnost ter jim vzbujajo zaupanje, da je pomoč, ki jo prejmejo, kakovostna in preverjena," so jasni.

Kot so sporočili, je to tudi pomemben korak za nadaljnji razvoj psihoterapevtske stroke in vede ter kot znanstvene in strokovne discipline, kar pomeni boljšo podporo strokovnjakom in več možnosti za uvajanje sodobnih, preverjenih pristopov.

Največ pa, kot so dodali, pridobijo prav ljudje, ki jim zakon prinaša varnost izbire psihoterapevta, večjo dostopnost psihoterapevtskih storitev, jasne informacije o usposobljenosti terapevtov ter bolj transparentno delovanje celotnega sistema. "Uporabniki dobivajo zagotovilo, da je njihova duševna stiska obravnavana v skladu z visokimi profesionalnimi in etičnimi standardi ter da je pomoč, ki jo prejemajo, varna in regulirana."

Zaradi jasnejšega okvira za delo in sodelovanje med strokami bo tudi pot posameznika do ustrezne oblike pomoči hitrejša in preprostejša, menijo. "Žalosti nas, da dialog z nekaterimi predstavniki zdravniške in kliničnopsihološke ni bil mogoč, a ohranjamo upanje, da se bo postopno razvil ob skupnem interesu - skrbi za uporabnike in paciente," so še sporočili.

Tudi v Mladinskem svetu Slovenije (MSS) so še pred sprejetjem zakona pozdravili prizadevanja za ureditev tega področja. "Menimo, da je jasna in strokovno zasnovana regulacija ključna za izboljšanje dostopnosti in kakovosti duševno-zdravstvenih storitev," so sporočili. Ocenjujejo, da je slednje še posebej pomembno za mlade, ki so ena najbolj ranljivih skupin in se v zadnjih letih soočajo z vse pogostejšimi duševnimi stiskami.

"V Sloveniji se pojavljanje duševnih težav med mladimi povečuje, kar potrjujejo raziskave, statistike in mednarodni trendi. Porast simptomov anksioznosti, depresivnosti ter stisk, povezanih s stresom, jasno kaže na potrebo po učinkovitem, strokovnem in reguliranem sistemu nudenja psihoterapevtskih storitev," so izpostavili.

So pa ob tem v MSS poudarili tudi, da morajo biti zakonodajni premiki oblikovani previdno, vključujoče in na podlagi dobre prakse ter strokovnih mnenj. "Za zagotavljanje kakovosti storitev in zaščito uporabnikov je ključno vzpostaviti ustrezen sistem licenciranja ter učinkovit nadzor nad izvajalci psihoterapije. Nadzor mora zagotavljati skladnost s strokovnimi standardi, saj gre za občutljivo področje zdravja," menijo. 

Opozorili so tudi, da zakon področje psihoterapije povezuje s širšo zakonodajo o psihološki dejavnosti. Ker Slovenija še vedno nima urejenega zakona o psihološki dejavnosti, tudi poklic psihologa ni ustrezno reguliran, predvsem na zasebnem trgu.