Zakrivanje obraza na javnem mestu: o prekršku bo presojal policist

V predlogu novele zakona o javnem redu in miru piše le, da bodo posamezniki na javnih krajih obraz morali imeti razkrit do prepoznavnosti. Presoja o tem, kdaj bo posameznik storil prekršek, pa bo tako v veliki meri prepuščena policistom, priznava minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz.

"Policisti znajo na terenu z občani ustrezno komunicirati. Če ste bili pri zobozdravniku, pa imate za to zakrita usta ali pa delno več kot polovico obraza ali pa zaradi vnetja ušes, je to jasno. To sploh ne more biti nikakršna ovira," pojasnjuje Matoz. 

Pred globo zaradi prekrška pa naj bi tako, še zagotavlja Matoz, ostali varni tudi denimo motoristi s čeladami in posamezniki, ki si bodo obraz pred mrazom zaščitili s šalom. Da bi končna različica določbe morala jasno opredeljevati prekršek, ob tem pravi varnostni strokovnjak in soavtor obstoječega zakona o javnem redu in miru Mile Nunič. "Določba bi morala biti tako zapisana, da nadzorni organi ne bi imeli možnost arbitrarnega odločanja. Se pravi, da je jasno, kdaj neka oseba stori prekršek, če je zakrita in kdaj ni storila prekršek."

Za storjen prekršek so v zadnji različici predloga zakona zapisane kazni v višini od 200 do 600 evrov, v primeru ko je "samo prekršek storjen zaradi zakritega obraza. V kolikor pa gre za nasilje, torej, da ima nekdo zakrit obraz, pri tem nasilno deluje, takrat pa od 1500 do 5000 evrov". 

Matoz ponavlja, da je namen zakona večje zagotavljanje varnosti, javnega reda in miru. "Mi samo lažje identificiramo osebo, ki bo to storila, v kolikor ne bo zakrita. Zakrite so takrat, kadar hočejo izvršiti neko nezakonito dejanje."

Nunič pa o predlogu novele zakona še: "Ne vem, ali bo taka odločba tudi ostala v končni verziji, je pa za nekatera dejanja na javnem kraju tudi sprejemljivo, zlasti imam v mislih javna zbiranja." Kot so shodi ali tekme, kamor, pravi Nunič, nekateri zakriti posamezniki pridejo prav z namenom povzročanja nasilja.