Zalar: Zakon bo prinesel jasnost

Ministrstvo za pravosodje je danes predstavilo nov zakon o državnem tožilstvu. S predlogom se spreminja način izbire in sestava tožilskega sveta ter način imenovanja generalnega državnega tožilca. Namesto skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pa se uvaja novo, posebej specializirano okrožno državno tožilstvo.

Kot je na novinarski konferenci, na kateri je ministrstvo predstavilo zakon, povedal pravosodni minister Aleš Zalar, predlog položaj in pristojnosti državnotožilskega sveta na novo ureja tako, da ta prvič dobiva zunanje pravne strokovnjake, ki jih bo na predlog predsednika republike imenoval DZ.

Prav tako se število članov sveta z zdajšnjih sedem povečuje na devet. Od tega bo štiri na že omenjeni predlog predsednika države imenoval DZ, enega bo izmed vodij državnih tožilstev imenoval minister, preostale štiri pa bodo med seboj izvolili sami tožilci.

Svet z novim zakonom dobiva tudi nove pristojnosti. Tako bo med drugim določal merila za uspešnost dela tožilcev, odločal o "številnih kadrovskih zadevah", dajal mnenje k politiki pregona, ki jo bo določal generalni državni tožilec, ter skrbel za samostojnost in neodvisnost tožilcev, če bi bila ta na kakršen koli način ogrožena.

Novo okrožno državno tožilstvo

Cilj določbe, po kateri bo skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala nadomestilo novo, dvanajsto okrožno državno tožilstvo, je po Zalarjevih besedah zagotoviti predvsem čim uspešnejše delo tožilcev, ko gre za pregon najtežjih organiziranih oblik kriminala. Posebnost novega tožilstva bo tudi ta, da bo v delo dobivalo vse zadeve, ki jih obravnava Nacionalni preiskovalni urad, razen če bi vodja ocenil, da to ni potrebno.

Nov način imenovanja generalnega državnega tožilca pa bo po ministrovih besedah potekal tako, da bo za generalnega državnega tožilca objavljen razpis, nato pa bo državnotožilski svet izmed prijavljenih kandidatov izbral enega ali več kandidatov, za katere bo ocenil, da so primerni za omenjeni položaj. Ime predlaganega kandidata oziroma kandidatov bo nato poslal na vlado, na koncu pa bo moral generalnega državnega tožilca potrditi DZ.

Po besedah ministra za sprejem novega zakona - ta bo nadomestil do zdaj sedemkrat spremenjeni zakon iz leta 1994 - obstajata dva temeljna razloga. Prvi je ta, da je pri tožilcih, katerih delovanje ureja en sam zakon, pri sklicevanju na smiselno uporabo zakonov s področja sodstva, prišlo do položaja, ko smiselne uporabe ni bilo mogoče vedno izpeljati, zaradi česar je v praksi - konkretno tudi pri postopku razrešitve generalnega državnega tožilca - prihajalo do težav.

Drug razlog pa je ta, da so bili nekateri "instituti podnormirani, ali pa so bile dikcije zakona tako dvoumne, da jih je bilo mogoče razlagati na več načinov. Z zakonom zdaj zasledujemo jasnost besedila in posledično transparentnost vseh postopkov, ki jih vodijo državno tožilci," je dejal.

Zakon je po besedah ministra zgolj eden v nizu petih predpisov s področja kaznovalnega prava, ki jih ministrstvo pripravlja za letos. Poleg tega nameravajo letos namreč predstaviti še novelo zakona o prekrških, novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, novelo zakona o kazenskem postopku in novelo kazenskega zakonika.