Ne le javni red in mir, vlada želi spremeniti za politike celo kazenski zakonik

Poročali smo, da je notranje ministrstvo predlagalo, da bi bili tisti, ki bi vpili ali se nedostojno vedli do predstavnikov države ali njihovih bližnjih, kaznovani z do 1000 evri globe. Predlog je podprla vlada, po pričakovanjih predlagateljev pa naj bi se mu obetala tudi potrditev v parlamentu. To je sprožilo buren odziv v javnosti in ostre komentarje iz opozicijskih vrst, kjer trdijo, da gre za nov represiven ukrep, s katerim se vlada skuša spraviti nad kritike in protestnike. 

Pripravlja pa se nadaljnji korak. Na ministrstvu za pravosodje so nam potrdili, da se na predlog odbora za pravosodje in odbora za notranje zadeve, kjer večino tvorijo člani koalicije, pripravlja tudi sprememba 135. člena kazenskega zakonika, po kateri bi se odslej primeri groženj zoper najvišje predstavnike države, poslance, člane DS, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njihove bližnje, obravnavali po uradni dolžnosti.

Gre za pomembno spremembo. Doslej je namreč pregon potekal na predlog, kar pomeni, da morajo oškodovanci sami podati predlog za pregon, na podlagi katerega lahko državna tožilka ali tožilec začne pregon kaznivega dejanja. Kazniva dejanja, ki se obravnavajo po uradni dolžnosti, pa so tista, ki jih začne in vodi državna tožilka ali tožilec neodvisno od volje osebe, ki je bila s kaznivim dejanjem oškodovana, pojasnjuje profesor na ljubljanski Pravni fakulteti Rajko Pirnat.

Glasne kritike da, grožnje ne

Pirnat izpostavlja, da je členov, ki opredeljujejo kazniva dejanja razžalitev in groženj proti uradnim osebam in predstavnikom države že veliko. Problem pa je, tako naš sogovornik, kako je to kaznivo dejanje določeno in še zlasti, kako je izvajano. "Predvsem, ali je izvajano v smeri, da se lahko z njim izvaja politična represija in onemogoča svoboda govora." 

Dr. Miha Šepec s katedre za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti opozarja, da je ključna svoboda govora, ki je na najvišji ravni zaščitena predvsem, ko kritiziramo državno oblast. "Kritika ni samo blago nestrinjanje –gospod z vami se ne strinjam, ampak je lahko zelo agresivna, napadalna, vključuje vpitje, dretje in napadalne besede, dokler gre za kritiko. Gre tudi za pravico do protesta pa tudi do pravico posameznika do varnosti. Seveda politiku se ne sme groziti, za njegovo varnost mora biti poskrbljeno. Ko pa gre za kritiko, pa mora imeti tršo kožo."  

Šepec dodaja, da morajo biti posamezniki pri opravljanju svoje funkcije varni. "Ne sme se jim groziti, jih napadati in jim onemogočati gibanja. Tudi tisti, ki protestirajo morajo to vzeti v zakup." Toda na drugi strani, tako Šepec, imajo protestniki pravico, da, tudi glasno, kritizirajo. "Bistvo demokracije je ravno to, da ima javnost in posamezniki pravico kritizirati oblast in ko nam bo to enkrat vzeto, ne bo več demokracije."  

Ostri odzivi opozicije se nadaljujejo

Še vedno pa se vrstijo odzivi na kaznovanja z globo zaradi vpitja in nedostojnega vedenja do visokih funkcionarjev države. "So neprijetne besede, izrečene v obraz, bolj boleče kakor tiste na spletu? Tudi name so vpili, da vedo, kje sem doma. A osebno me bolj motijo koprive, ki se skrivajo in žalijo. Če bi sešteli vse globe, ki bi jih morali dobiti Janez Janša in njegovi lažni profili, bi bilo dovolj za 2. tir," se je na predlog vlade o uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe odzval nekdanji premier Marjan Šarec. 

Luka Mesec (Levica) je zapisal, da je treba zapisati obratno, kot predlaga vlada. "Vsakemu funkcionarju, ki opleta z izrazi kot so "presstitutke", "zombiji", "svinje", "gnoji" itn., takoj odrediti 1000 evrov globe, pa bo hitro mir. Saj veste, kako pravijo: riba smrdi pri glavi." V Levici so tudi dodali, da "Janez Janša vznemirja in razburja ljudi vsak dan – zdaj bi nam za to še zaračunaval drakonske kazni".

"Nekoč je popisoval pred cerkvijo, danes v njej sedi v prvi vrsti. Kritiziral verbalni delikt, danes ga uvaja. Oponiral nedemokratičnemu sistemu, danes ga vzpostavlja. Govoril resnico, danes le še neresnico. Pridigal o odmiranju države, zdaj, država to sem jaz. Kdo je to?" pa v  zapisu retorično sprašuje nekdanji državni sekretar za državno varnost Damir Črnčec.

Alenka Jeraj (SDS) je v sredini informativni oddaji 24UR ZVEČER povedala, da je ukrep za varnost predstavnikov oblasti nujno potreben ter tudi nakazala, da se pripravljajo spremembe, ki nam jih je danes potrdilo ministrstvo. "Ker se nič ne zgodi, si ljudje čedalje več dovolijo." Povedala je, da imamo v 158. členu kazenskega zakonika že zdaj razžalitev, za kar se lahko predvidi denarna ali zaporna kazen do treh mesecev. V 297. členu je zapisano, da če kdo javno spodbuja sovraštvo ali nestrpnost, lahko dobi zaporno kazen do dveh let. "V zadnjem času se kaj takega ni izreklo. Očitno stvari niso dovolj jasno opredeljene. Zdaj se to bolj natančno določa," je dejala. Ob tem je izrazila obžalovanje, da je tožilstvo ugotovilo, da poziv "Smrt janšizmu" ni grožnja in mu zaradi zaostrovanja javnega diskurza celo pripisala del odgovornosti. "Da mora predsednik vlade osebno vložiti pritožbo, s čimer se mi ne strinjamo, ampak tožilstvo je tako odločilo in na ta način dovolilo, da smo prišli tako daleč."

Primerjave z "verbalnim deliktom"

Kmalu po objavi vladnih namenov, da kaznuje nedostojno vedenje do predstavnikov države, so se v javnosti znova začele vleči vzporednice z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika SFRJ o sovražni propagandi, med ljudmi bolj znanega kot verbalni delikt. Sprememba 135. člena kazenskega zakonika pa bo bržkone te strahove še okrepila. Kaj je pravzaprav opredeljeval 133. člen zakona o sovražni propagandi in kakšne so vzporednice?

Pirnat ocenjuje, da določene podobnosti z "verbalnim deliktom" gotovo obstajajo. "Treba je vedeti, da je bil 133. člen izrazito uporabljen za politični pregon in seveda je skozi to dejstvo tudi dobil svoj sloves." Prav na politične implikacije pa opozarjajo naši sogovorniki. "Verbalni delikti obstojijo. tudi z besedami je mogoče storiti kaznivo dejanje," še dodaja Pirnat.