Pomanjkanje krvi so zelo resno vzeli tudi v Kliničnem centru, ki je njen največji porabnik v Sloveniji. Da je pomanjkanje krvi posledica nezaupanja ljudi po odmevni aferi z Rdečim križem, se v organizaciji ne strinjajo. Trenutna nihanja so po njihovem povsem običajna. Boštjan Novak, strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije, pravi, da je težko govoriti ali je afera pustila določene posledice tudi na krvodajalstvu. K sreči je krvodajalstvo povsem drugačen program, saj ljudje darujejo kri, ker želijo nekomu pomagat.
Krizni sestanek so imeli danes tudi v Kliničnem centru. V prihodnjih dneh bodo izdelali natančen program, kdo in kdaj v Kliničnem centru najbolj potrebuje kri. Prof. dr. Zoran Arnež, strokovni direktor Kliničnega centra, ocenjuje, da mora biti na vsak način za akutne primere dovolj krvi. In če bi kje nastala omejevanja, bodo zelo verjetno pri programskih stvareh.
Več kot 14 dni bi morali biti obiski tako številni, da strahu pred pomanjkanjem ne bi bilo več. Dejstvo je tudi, da imamo pri nas premalo zalog krvi. Ivan Hvala, predsednik območnega združenja Rdeči križ Ljubljana, pravi, da bi morali imeti večje rezerve, se pravi Rdeči križ bi moral imeti takšne dneve in tedne za predvidene skupine šol, delovnih organizacij in zavodov, ki se vključijo ob takih primerih.
Očitno je na področju krvodajalstva precej zmede. Med drugim delodajalci neradi puščajo svoje delavce, da bi darovali kri. Še vedno tudi ni jasno, ali krvodajalcem pripada dela prost dan. Obljube, da bodo večkratni krvodajalci oproščeni denimo plačevanja zdravil, pa so tako in tako stare že več let.
IRENA BRICL: ZALOGE KRVI SO SE DANES IZBOLJŠALE
So k danes kar številčnemu obisku pripomogli javni pozivi?
Da. Lahko rečem, da smo danes na Zavodu za transfuzijsko medicino sprejeli 543 krvodajalcev, od tega 300 v okviru redne krvodajalske akcije ljubljanskega območja in Veržeja. Za ostalih 200 pa lahko upravičeno trdimo, da so se odzvali povabilom v medijih.
Je stanje že kaj boljše?
Seveda so se na osnovi krvodajalskih akcij današnje zaloge krvi nekoliko izboljšale. Potrebno pa je seveda povedati, da za napolnitev zalog do optimalne vrednosti potrebujemo poleg planiranih akcij, ki bodo potekale ves naslednji teden, še dodatnih 400 krvodajalcev. Če dovolite, bi se rada na tem mestu v imenu bolnikov, Zavoda za transfuzijsko medicino in Rdečega križa zahvalila vsem tistim krvodajalcem, ki so se že odzvali na vabila in vsem tistim, ki se bodo odzvali v naslednjem tednu.
Pa se je že kdaj zgodilo, da bi imeli na zalogi tako malo krvi kot v teh dneh?
Zaloge nihajo, to je znano. Zaznavamo jih že več let. Ponavadi so zaloge nižje v zimskih mesecih, recimo v prednovoletnem času in mesecu januarju. Dejansko pa so bile zaloge trenutno nekoliko nižje, zato smo se odločili za te dodatne ukrepe.
Zakaj pa je vse manj krvodajalcev? Ali so se potrebe po krvi povečale zaradi zahtevnih operacij?
Lahko rečem, da so bili morda odzivi na krvodajalske akcije v zadnjih mesecih dejansko nekoliko nižji. Kar se tiče zahtevnosti operacij, bi težko komentirala. Po drugi strani pa je res, da se je v zadnjem času povečalo število transplantacij, predvsem transplantacij jeter, ki pa zahtevajo večjo količino krvi ob samem operativnem posegu.
