Novinarski kolega iz Trsta Jan Grgič je zamejski Slovenec. Vozniško dovoljenje ima že od leta 1999. A njegov priimek je zapisan Grgic. "Verjetno je to samo stvar dobre volje, ker danes se v računalniku takoj dobi šumnik," meni Grgič. 

A dobre volje za to, da bi se stvari rešile, ni. Kdor želi šumnik v vozniškem dovoljenju, mora za to dodatno plačati in čakati dlje časa. To je diskriminacija, pravi slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc, ki je o tem že obvestila notranjega ministra. "Zdi se mi grozno, da se ljudi na tak način stimulira, da ne sprašujejo o tem, za kar smo se tako zelo borili."

Pri drugih dokumentih, kot je osebna izkaznica, to ni težava. A pri vozniškem dovoljenju država diskriminira, kar je v nasprotju z zakonom o zaščiti slovenske manjšine. A ne le s tem. "Jaz to označujem kot grobo kršenje osnovnih človekovih pravic. To je nekaj nezaslišanega," je povedala Ksenija Dobrila iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze. 

Težava naj bi bila v tem, da šumniki niso del italijanske abecede. A tudi nemški umlavt ni, pa zanj južni Tirolci ne doplačujejo in ne čakajo dlje. "Pravice ne moreš odvzeti, lahko pa jo obideš," meni Rojčeva.   

Iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu sporočajo, da Italijo opozarjajo na kršenje pravic. Poudarjajo, da je Slovenija zgledno poskrbela za italijansko in madžarsko narodno skupnost v Sloveniji, zato bi pričakovali, da bo v duhu dobrih medsosedskih odnosov tudi Italija izpolnjevala svoje dolžnosti.

"Vse zastonj, da se na državni ravni deklarira, da so krasni odnosi, da smo prijatelji in da nam gre lepo. A kaj, ko se že pri osnovnih pravicah spotaknemo," dodaja Dobrilova. 

Sedaj upajo na hitro spremembo, če pa bo minister Piantedosi takšno stanje potrdil in ga ne odpravil, bodo težavo predstavili v Bruslju.