Na grobu je še vedno sveže cvetje, na vencih napisi očetu v slovo. Ko je izvedel, da je k poslednjemu počitku pospremil nekega drugega moškega, ne pa svojega očeta, naj bi sin z lesenega križa odbil napis z očetovim imenom, pretreseni povedo sosedje na Trški Gori nad Krškim, kjer je, preden so ga dali v dom upokojencev, živel eden od starostnikov, katerih identiteti so zamenjali v celjski bolnišnici. Krajani ne morejo verjeti, da se je kaj takšnega zgodilo. Šokantno vest o tem, da so k poslednjemu počitku pospremili povsem neznano osebo, in ne bližnjega soseda, so v vasi izvedeli nekaj ur po pogrebu.
"Nimam besed, jaz sem bila šokirana, ko je opolnoči prišla Policija," pravi soseda Branka Benčina. "Začela sem se tresti. Sem rekla, pa ni to res. Bili smo prijatelji," pa nam pove Marija Češek. Da jo je precej huje pretresla novica, da je še vedno živ, kot pa prvotna vest, da je umrl, še doda. Vprašanja, kot npr. kdaj so ga nazadnje spustili k bolnemu očetu in zakaj ni identificiral domnevnega trupla, pa danes ne dobijo odgovora, saj sina upokojenca, ki so ga po pogrebu spoznali za živega, ne najdemo doma. Sosedi povedo, da ga že dva dni niso videli, od stresa in groze naj bi imel hudo duševno stisko.
Sin je očeta po šokantnem zapletu že obiskal, še pove Češkova, tudi sicer naj bi redno hodil v dom, enako sosedje.
Da je težko verjeti, da se kaj takega dandanes lahko zgodi, pa so zgroženi tudi v bližnjem Krškem. "Grozno ... Kako je to težko. Za te ljudi je to res šok," je pretreseno povedal Anton Mikolavčič. Saj vsi grešimo, doda, a nekatere napake imajo tako hude posledice, da je vprašanje, ali tudi morebitna kazen sploh kaj spremeni, zaceli zadane rane.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.