Osim preiskovalni komisiji in Zamerniku očita "kršitve pravnega reda", s čimer naj bi posegli v ustavne pravice njegovega mandanta Zakeršnika. Zato je predsednika DZ pozval, da "sproži vse možne politične instrumente, da bo preiskovalna komisija začela delati v skladu s predpisi in pravno kulturo". Osim Pahorju predlaga, da bi o tej problematiki razpravljali na kolegiju predsednika DZ. Pahor je omenjene očitke na račun dela komisije že zavrnil ter dejal, da ni razlogov, da bi o tem razpravljal kolegij.
"Preiskovalna komisija je dolžna delati v okviru svojih pristojnosti in menim, da preiskovalna komisija v zadevi Petek tako tudi ravna," je v zvezi z omenjenim pismom dejal predsednik parlamenta Pahor. Osebno ne vidi razlogov, da bi o tem razpravljali na kolegiju, kot predlaga odvetnik Osim. Po poslovniku namreč lahko o delu preiskovalnih komisij razpravlja in odloča državni zbor v okviru posebnih poročil komisije - delnih ali končnega poročila, je ob tem pojasnil Pahor ter spomnil, da so poslanke in poslanci letos že obravnavali vmesno poročilo, ki ga je predložila omenjena preiskovalna komisija in - po sicer polemični razpravi - vendarle dosegli konsenz, ki omogoča, da bo komisija uspešno nadaljevala delo.
Sicer pa Osim v omenjenem pismu izpodbija samo legitimnost ustanovitve komisije, saj "njen predsednik Zamernik deluje kot bi bila glavna naloga komisije najti storilca napada na novinarja Petka in ne odkrivanje morebitne vpletenosti in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij". "Pri tem pa g. Zamernik trči ob ustavne pravice mojega mandanta g. Zakeršnika," je zapisal Zakeršnikov pravni pooblaščenec.
Osim je ob tem v omenjenem pismu še poudaril, da niti on niti Zakeršnik ne nasprotujeta delu preiskovalne komisije "in seveda tudi ne delu kateregakoli drugega državnega organa, če to delo poteka v skladu z zakoni, ki so napisani za to, da vsaj približno upoštevajo varstvo človekovih pravic". Če pa teh zakonov ne upoštevajo tisti, ki so jih neposredno sprejemali, je to, po mnenju Osima, "najvišji izraz pravne nekulture". Sicer pa Osim kot možnost za nadzorovanje Zamernikovega dela predlaga ustanovitev nove preiskovalne komisije, ki bi preiskovala Zamernikovo politično odgovornost kot predsednika komisije.
Petkova komisija brez konsenza
Parlamentarna preiskovalna komisija za primer Petek je nadaljevala razpravo o odgovoru vlade na vmesno poročilo komisije, s katerim člani komisije niso bili zadovoljni, zato je predsednik komisije Mirko Zamernik za vlado pripravil vprašanja, na katera še niso dobili odgovorov.
Vendar se je, kot je Zamernik povedal po seji komisije, danes zapletlo, saj med člani ni prišlo do konsenza glede teh vprašanj, zato jih bo kot predsednik vladi poslal sam. Povedal je še, da so mu nekateri člani komisije očitali "soliranje." Podpredsednik komisije Leo Kremžar je povedal, da ni nihče nasprotoval postavitvi dodatnih vprašanj vladi, vendar so se nekateri, med njimi tudi on, zavzeli za bolj poglobljeno razpravo in pripravo čim tehtnejših vprašanj, za kar je bilo danes premalo časa.
Zamernik je bil sicer v izjavi za javnost po seji komisije zelo kratek in na novinarska vprašanja ni želel odgovarjati. Pri vprašanjih, ki jih bo naslovil na vlado, gre po njegovih besedah med drugim za to, kdo lahko presoja, kaj lahko komisija zahteva od državnih organov in kaj ne, zakaj je prišlo do prenosa primera Petek z enega tožilstva na drugo in podobno. Kot rečeno, pa bo kot predsednik komisije vprašanja na vlado naslovil sam, saj na seji po "burni razpravi" glede tega ni prišlo do konsenza. Poudaril je še, da je pri predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju še vedno predlog za njegovo razrešitev in "če bo kdorkoli ocenil, da sem z današnjim ravnanjem presegel svoja pooblastila, me lahko še vedno razrešijo".
Kremžar pa je med drugim pojasnil, da se na komisiji niso dokončno dogovorili o postavitvi vprašanj vladi, predlog, tudi njegov, pa je bil, da še enkrat razpravljajo o tem in da šele po tem vladi postavijo vprašanja. "Ta morajo namreč biti tehtna in nanje je treba dobiti prave odgovore." Po njegovem člani komisije niso imeli bistveno različnih mnenj glede vprašanj za vlado, "vendar v eni uri, kolikor smo imeli časa do začetka seje državnega zbora, ni bilo možno opraviti te razprave, in to je edini konflikt, ki je nastal".
