Slovenija

ZZZS zamika milijonska plačila: kaj to pomeni za bolnišnice in lekarne?

Ljubljana, 20. 11. 2026 07.00 pred eno minuto 7 min branja 0

Lekarna

ZZZS bo zaradi likvidnostnih omejitev in zakonskih pravil ob koncu leta v začetek januarja 2027 zamaknil do 185 milijonov evrov zapadlih obveznosti. Najbolj bodo prizadeti bolnišnice in zdravstveni domovi, ki jim bo zamaknjenih za 145 milijonov evrov decembrskih akontacij, lekarne pa bodo v zadnji dekadi decembra ostale brez približno 25,2 milijona evrov. Na ministrstvu za zdravje bolnišnice napotujejo po kratkoročna posojila v državno zakladništvo, čeprav se jim že zdaj kopičijo dolgovi.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) mora skladno z zakonom o javnih financah in zakonom o fiskalnem pravilu ob koncu leta poslovati v okviru potrjenega finančnega načrta in ne sme izkazovati dolga. Ker je konec septembra na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja izkazoval skoraj 154 milijonov evrov primanjkljaja (dolg v enotnem zakladniškem računu je znašal 156 milijonov evrov), bo moral pred koncem leta vrniti obstoječa likvidnostna posojila, po 21. decembru pa bo omejil izplačevanje zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, lekarn, dobaviteljev medicinskih pripomočkov in delodajalcev.

Po napovedih zavoda se bo okoli 85 odstotkov vseh zamaknjenih obveznosti nanašalo na izvajalce zdravstvenih storitev. Posebej izstopa zamik akontacij v skupni višini 145 milijonov evrov, ki bi morale biti izplačane 21. in 31. decembra, a bodo nakazane šele v zadnjih dneh decembra glede na razpoložljiva sredstva oziroma v prvih dneh januarja 2027, ko bo ZZZS v sistemu enotnega zakladniškega računa države (EZR) najel novo likvidnostno posojilo.

Po napovedih ZZZS se bo okoli 85 odstotkov vseh zamaknjenih obveznosti nanašalo na izvajalce zdravstvenih storitev.
Po napovedih ZZZS se bo okoli 85 odstotkov vseh zamaknjenih obveznosti nanašalo na izvajalce zdravstvenih storitev.
FOTO: Profimedia

Bolnišnice že dolžne 87,5 milijona evrov, šestim posojila zapadejo 31. decembra

Na ministrstvu za zdravje mirijo, da zamik decembrskih akontacij bolnišnicam ne bo vplival na izplačila plač ali dobavo zdravil in materiala, saj imajo bolnišnice možnost najema kratkoročnih likvidnostnih posojil pri Direktoratu za zakladništvo na ministrstvu za finance, ki jih bodo vrnile v začetku prihodnjega leta po prejemu zamaknjenih plačil ZZZS.

Toda podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije kažejo, da so javni zavodi že zdaj v resnih likvidnostnih težavah. Na dan 30. septembra 2026 je bilo šest bolnišnic kratkoročno zadolženih v skupni vrednosti 10,6 milijona evrov – kar je 41 odstotkov več kot konec junija –, vračilo teh kreditov pa jim zapade ravno na zadnji dan leta 2026. Hkrati so zapadle neporavnane obveznosti bolnišnic, večinoma do dobaviteljev, že konec septembra dosegle 87,5 milijona evrov.

V združenju sicer ocenjujejo, da težav pri izvajanju storitev do konca leta ne bo in da izplačilo decembrskih plač ne bo ogroženo, ker bodo akontacije nakazane v prvih dneh januarja. Opozarjajo pa, da stroški dela v bolnišnicah predstavljajo že povprečno 59 odstotkov vseh stroškov, v zdravstvenih domovih pa celo 72 odstotkov in še naraščajo, zato bo v letu 2027 nujno treba zvišati akontacije. Na to so, pravijo, ZZZS že opozorili.

Podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije kažejo, da so javni zavodi že zdaj v resnih likvidnostnih težavah. Na dan 30. septembra 2026 je bilo šest bolnišnic kratkoročno zadolženih v skupni vrednosti 10,6 milijona evrov – kar je 41 odstotkov več kot konec junija.
Podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije kažejo, da so javni zavodi že zdaj v resnih likvidnostnih težavah. Na dan 30. septembra 2026 je bilo šest bolnišnic kratkoročno zadolženih v skupni vrednosti 10,6 milijona evrov – kar je 41 odstotkov več kot konec junija.
FOTO: Shutterstock

Kako bo zamik plačil videti v praksi, kaže primer UKC Maribor. Glede na višino novembrskih akontacij bodo v mariborskem kliničnem centru 10. decembra prejeli približno 14,4 milijona evrov, zato decembrske plače zaposlenih ne bodo ogrožene, pravijo. Vendar pa jim bosta v začetek januarja zamaknjeni drugi dve decembrski nakazili – približno 5,76 milijona evrov (predvidenih za 21. december) in 8,64 milijona evrov (predvidenih za 31. december), kar skupaj znese okoli 14,4 milijona evrov. 

V UKC Maribor opozarjajo, da bo to poslabšalo njihovo likvidnost ob koncu leta in da lahko nastanejo težave pri poravnavanju zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Kredita decembra najverjetneje še ne bodo najemali, čeprav tega ne morejo povsem izključiti, zakonskih zamudnih obresti od ZZZS pa ne bodo terjali. 

Ob tem so razkrili še, da so za zamik plačil ZZZS najprej izvedeli na družbenih omrežjih. Čeprav to na obseg storitev na prelomu leta še ne bo vplivalo, v mariborskem kliničnem centru opozarjajo, da bi nadaljnji zamiki akontacij v prihodnje zagotovo zmanjšali obseg opravljenih zdravstvenih storitev.

Vprašanja smo naslovili tudi na UKC Ljubljana, a odgovora še nismo prejeli.

Lekarne v zadnjih desetih dneh decembra brez 25 milijonov evrov

Zamik plačil bo močno udaril tudi lekarne. Po izračunih Lekarniške zbornice Slovenije je izpad plačil ZZZS lekarnam v zadnji dekadi decembra ocenjen na 25,2 milijona evrov – od tega gre 2,6 milijona evrov za delo lekarn, preostalih 22,6 milijona evrov pa predstavlja nabavno vrednost izdanih zdravil na recept, ki jih morajo lekarne plačati veledrogerijam.

V zbornici opozarjajo, da je lekarniška dejavnost že sicer finančno hudo podcenjena in da zamiki plačil neposredno vplivajo na poravnavanje obveznosti veletrgovinam in drugim dobaviteljem. Čeprav težko ocenijo, koliko bo zaradi tega motena preskrba, pričakujejo, da bo zamik povzročil likvidnostne težave predvsem manjšim lekarnam s koncesijo. Odločitev o tem, ali bodo zaradi zamude od ZZZS terjale zakonske zamudne obresti, pa bo po njihovih besedah prepuščena vsakemu posameznemu izvajalcu.

"Decembrski zamik plačil s strani ZZZS bo povzročil motnje v plačilni verigi in poslabšal likvidnost. Zato se bomo s poslovnimi partnerji skušali dogovoriti za daljše plačilne roke," so sporočili iz Lekarne Ljubljana. Zagotovili so, da bodo vsekakor storili vse, da bo preskrba z zdravili tudi v prazničnem času potekala nemoteno.

Gorenjske lekarne so nazorno razložile mehanizem – ker račune izstavljajo na 10 dni, rok plačila pa je 30 dni, lekarne v resnici že v rednem sistemu same financirajo zdravila za 30 do 40 dni (vključno z dragimi zdravili, kjer eno pakiranje stane do 22.000 evrov). "Vsak zamik plačila zato predstavlja motnjo pri nabavi zdravil in posledično v znižanju zalog zdravil v lekarni. Od dolžine zamika plačila pa je/bo odvisna motnja pri nabavi. Zamik plačil lahko povzroči tudi zamudo pri plačilih do dobaviteljev. Želimo si, da preskrba pacientov z zdravili na recept ne bo motena."

Če bo zamik plačil le od konca decembra do prvih dni januarja, načrtujejo koriščenje namenskih sredstev za investicije za plačilo tekočih obveznosti, tako da zadolžitev v tem trenutku ne načrtujejo. "V primeru daljših zamikov plačil pa bi bila likvidnost lekarniškega zavoda resno ogrožena. Ko/če bo do zamikov plačil prišlo, bomo naredili vse, kar je v naši moči, da pride do poplačila vseh neporavnanih obveznosti, ki jih bo imel ZZZS do našega zavoda. Glede obračuna zakonskih zamudnih obresti v tem trenutku še nismo sprejeli odločitve," so še dodali.

Po izračunih Lekarniške zbornice Slovenije je izpad plačil ZZZS lekarnam v zadnji dekadi decembra ocenjen na 25,2 milijona evrov.
Po izračunih Lekarniške zbornice Slovenije je izpad plačil ZZZS lekarnam v zadnji dekadi decembra ocenjen na 25,2 milijona evrov.
FOTO: Shutterstock

"Enkratni, kratkotrajni zamik bomo uspeli premostiti z začasno prerazporeditvijo sredstev. Daljši in pogosti zamiki plačil pa bodo zamajali stabilnost preskrbe pacientov," pa pravijo v Celjskih lekarnah.

Na vprašanje, ali bodo morale njihove lekarne najemati kratkoročna posojila oziroma črpati bančne limite, odgovarjajo, da bodo za zdaj začasno prerazporedili sredstva za investicije v teku.

V primeru, da strošek zamudnih obresti ne bo presegal stroškov izterjave, tudi ne bodo terjali zakonskih zamudnih obresti za zamujena plačila med 21. decembrom in prvimi dnevi januarja 2027.

Zdravstvena blagajna se je v šestih letih več kot podvojila

Do likvidnostnega krča sicer prihaja v času, ko ima zdravstvena blagajna rekordno visok proračun. Med letoma 2020 in 2026 se je proračun ZZZS več kot podvojil – s približno 3,34 milijarde evrov je zrasel na načrtovanih 6,96 milijarde evrov odhodkov v letošnjem letu. Ključni razlogi za takšno rast so ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dodatni transferji iz državnega proračuna, uvedba obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter rast cen storitev, plač in bolniških nadomestil.

Na ZZZS kot glavne sistemske razloge za primanjkljaj navajajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, učinke plačne reforme v javnem sektorju, dvig minimalne plače, uvedbo zimskega regresa ter oktobrski rebalans državnega proračuna, s katerim je Državni zbor transfer v zdravstveno blagajno zmanjšal s predvidenih 520 na 420 milijonov evrov – kljub septembrskemu opozorilu zavoda, da bo 100-milijonski rez povzročil prenos plačil v leto 2027.

Sindikat Fides: Plače zaposlenih niso nepričakovan strošek

V zdravniškem sindikatu Fides napovedani zamik plačil ZZZS izvajalcem zdravstvenih storitev spremljajo z zaskrbljenostjo. Odločno zavračajo pripisovanje krivde za minus v zdravstveni blagajni izboljšanju plačnega položaja zaposlenih. "Plače zaposlenih niso nepričakovan strošek zdravstvenega sistema. Če država spremeni plačni sistem, dvigne minimalno plačo ali uvede novo zakonsko pravico zaposlenih, mora finančne posledice svojih odločitev vključiti v načrtovanje sistema," opozarjajo.

Ob tem poudarjajo, da se zdravniki oziroma Fides s plačno reformo javnega sektorja niso strinjali. "Ves čas smo opozarjali, da pri tako zasnovani spremembi ne gre za pravo reformo plačnega sistema, temveč predvsem za kolektivni dvig plač znotraj še vedno izrazito togega enotnega sistema. Takšna ureditev ni odpravila ključnih sistemskih anomalij, nekatere nove pa je še ustvarila. Prav tako ni zagotovila zadostne fleksibilnosti glede na pomanjkanje posameznih specialistov ter ni ustrezno naslovila razlik v obremenitvah, odgovornosti in pogojih dela." Zato njihove stavkovne zahteve in neizpolnjene zaveze iz dveh podpisanih stavkovnih sporazumov ostajajo odprte.

Opozarjajo še, da v zdravstvu kadra primanjkuje in da kakršno koli varčevanje na račun zaposlenih ali omejevanje dela takoj poslabša dostopnost storitev za bolnike.

Tudi v letu 2027 se obeta zategovanje pasu

Zdravstvena blagajna bo tako v leto 2027 vstopila že v prvih dneh obremenjena z do 185 milijoni evrov prenesenih lanskih obveznosti, hkrati pa se izvajalcem obetajo novi finančni pritiski. Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da se bodo tudi v letu 2027 nadaljevali ukrepi iz vladne uredbe (enoodstotno znižanje cen storitev in omejitev plačila po realizaciji), ki prihodke izvajalcev znižujejo za 99,4 milijona evrov (34,4 milijona evrov zaradi enoodstotnega znižanja cen zdravstvenih storitev in 65 milijonov evrov zaradi omejitve plačila po realizaciji).

Poleg tega ministrstvo napoveduje še dodatne ukrepe na področju nadomestil za bolniško odsotnost, racionalizacijo poslovanja zavodov in okrepljen nadzor ZZZS nad obračunavanjem storitev. "Cilj je izboljšati finančno vzdržnost zdravstvene blagajne in pogoje za pravočasno poravnavanje obveznosti do izvajalcev ob ohranjanju dostopnosti zdravstvenih storitev," so zapisali.

Vprašanja o razlogih za zmanjšanje proračunskega transferja, obsegu likvidnostnih posojil pri zakladništvu in vzdržnosti sistema v prihodnjem letu smo naslovili tudi na Ministrstvo za finance. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Visoki popusti, zavajajoče prakse in impulzivni nakupi: pasti črnega petka

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083