Strateški svet za gospodarski razvoj je na današnji seji sklenil vladi predlagati, naj zadrži izvajanje davčne reforme, je po seji novinarjem povedal predsednik sveta Mićo Mrkaić. Za to sicer ni več veliko časa, saj se nova davčna zakonodaja začne uporabljati s 1. januarjem 2005. A je finančni minister Andrej Bajuk, ki se je seje udeležil, povedal, da bo vlada nasvet vzela zelo resno. Na vprašanje, kdaj bi se lahko vlada sestala in pripravila ustrezne sklepe za obravnavo v DZ, je odgovoril, da čimprej. Bajuk je še povedal, da so razpravljali o davčni reformi, ki je silno zapletena in težko izvedljiva v vsakdanjem življenju. Davčna reforma je bila predmet dolge razprave, je povedal Bajuk ter dodal, da bo vlada preučila vse nasvete v zvezi z davčno reformo, ki jih dobiva, predvsem pa analizirala realni položaj.
Predlog zadržanja zaradi zmanjševanja ekonomskih tveganj
Mrkaić na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati, povedal pa je, da so zadržanje reforme predlagali z namenom minimiziranja ekonomskih tveganj, predvsem zaradi spremembe evra. "Ob tem se zavedamo, da obstajajo tudi druga tveganja v okolju, ne le ekonomska, ter da je treba med temi tveganji krmariti," je dodal.
DZ je novo davčno zakonodajo sprejel spomladi in se bo z izjemo evropskih določb, ki so se začele uporabljati s 1. majem, začela uporabljati 1. januarja 2005. Vlada Antona Ropa je reformo pripravila z namenom posodobitve sistema obdavčevanja ter enakomernejše porazdelitve davčnega bremena, hkrati pa se slovenski davčni sistem v celoti usklajuje z zahtevami direktiv EU. Ob njenem sprejemanju so predstavniki vlade zagotavljali, da se bo z uveljavitvijo nove davčne zakonodaje znižala davčna obremenitev iz dela ter povečala davčna obremenitev kapitala.
Spremembe zakona o dohodnini
Sedanja vladna koalicija je še pred zmago na oktobrskih volitvah začela napovedovati spremembe nove davčne zakonodaje, predvsem zakona o dohodnini, ki bo nadomestil zdaj veljavni zakon iz leta 1990. Z novim zakonom se bo v obdavčitev načeloma zajel vsak dohodek fizične osebe tako doma kot v tujini, davčna osnova pa se bo razširila. Tako bodo po novem denimo obdavčene tudi obresti od hranilnih vlog ter kmetijske subvencije. Avtorski honorarji in študentsko delo bodo po novem zakonu praviloma bolj obdavčeni. Študenti so zato nekatere spremembe uspeli izsiliti že takoj po sprejemu zakona, zdaj pa zahtevajo še dodatne popravke zakona. Vlada ima posluh za njihove zahteve, saj so se študenti na finančnem ministrstvu že dogovorili, da bodo lahko sodelovali pri pripravi reforme davčne zakonodaje, s katero bo delovna skupina ministrstva začela po novem letu.
Doslej je bil sicer še največ pozornosti v novem zakonu o dohodnini deležen člen o obdavčitvi dobička ob prodaji pretežnih lastniških deležev. Prav pri teh določbah se je vlada kmalu po nastopu mandata lotila sprememb nove davčne zakonodaje. Obdavčitev dobička, ustvarjenega s prodajo pretežnega lastniškega deleža, je znižala na 20-odstotno efektivno stopnjo, medtem ko je bil sprva predviden davek v višini 50 odstotkov. Obsežnejše spremembe zaradi pomanjkanja časa doslej niso bile mogoče. Je pa predsednik vlade Janez Janša ta teden napovedal, da namerava vlada narediti oceno stanja ter preučiti številne pripombe, ki jih je prejšnja vlada zavrnila, zatem pa pripraviti celovite spremembe davčne zakonodaje. Te naj bi DZ sprejel v drugi polovici leta 2005.
