Uvodno poročilo o protiterorističnih ukrepih so predale vse članice OZN, ki so nato od odbora prejele odgovor s priporočili za sprejem določenih ukrepov in sprememb zakonodaje. Države so morale nato oddati še drugo in tretje poročilo. S poročili zamujajo večinoma revne države, ki v boju proti terorizmu potrebujejo pomoč OZN.
V skupini največjih zamudnic, ki niso oddale niti drugega poročila, je 26 držav: Lesoto, Benin, Butan, Bocvana, Burundi, Zelenortski otoki, Centralno afriška republika, Komori, Dominikanska republika, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Gambija, Gana, Honduras, Kiribati, Liberija, Malavi, Maldivi, Mikronezija, Palau, Sveta Lucia, Salomonovo otočje, Somalija, Tanzanija, Togo, Zambija in otoška državica z 2000 prebivalci, ki sicer ni članica ZN, - Niue.
V večji skupini zamudnic, ki niso oddale tretjega poročila, pa je 31 držav: Namibija, Afganistan, Albanija, Andora, Azerbajdžan, Bahami, Bangladeš, Etiopija, Fidži, Gruzija, Grenada, Jordanija, Kenija, Latvija, Malta, Mongolija, Maroko, Mjanmar, Nauru, Nepal, Nigerija, Katar, Senegal, Slovenija, Švedska, Tadžikistan, Trinidad in Tobago, Ukrajina, Urugvaj in Vietnam.
Protiteroristični sankcijski odbor OZN je bil ustanovljen po terorističnih napadih 11. septembra 2001 z resolucijo, ki je zahtevala, naj države sprejmejo ukrepe proti terorizmu.
