Posedi: Mi redko uspemo stvari preprečiti

Ob odvzemu živali so inšpektorji v najhujšem stanju našli konja, ki so mu zaradi vlažnega gnoja razpadla kopita. Bil je tik pred tem, da se sesede, zato so ga morali uspavati. 

V Društvu za zaščito konj nameravajo kazensko ovaditi tudi pristojne veterinarje, ker svojega dela očitno niso opravili. Nanje je s prstom pokazala tudi veterinarska inšpektorica, vendar pa veterinarji trdijo, da je bila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z neustreznimi razmerami na tej kmetiji seznanjena že lani.

Zakaj niso reagirali sosedje?

Da so živali na kmetiji groze v Krtini že več mesecev v nemilosti nehumanega lastnika, vedo povedati redki sosedje, ki so danes stopili pred kamero: "Prej je bilo vse v redu, zakaj pa je zdaj tako zapustil, pa ne vem. Težko je, ne. Res je težko.«

"Neumno je imeti tako žival in jo stradati. Mučiti žival, to je slabo."

V tem boksu bi moral od včeraj okrevati konj Mišo, pove Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj, ki je sodelovala pri odvzemu in ki že desetletje ne pomni tako srce parajočega primera: "Ampak žal, kot se je zgodilo se je zogodilo, konj je bil preveč poškodovan, da bi ga lahko rešili, zato je bil na licu mesta uspavan."

'In potem tisti prizor, ko je prišel konj ven na trdo podlago in ni mogel več stati'

Tako kot šest bikov je bival v lastnem urinu in iztrebkih, ki so segali dober meter visoko, brez sveže vode in hrane, privezan na kratki razdalji, na pašo ni šel. Bikom se je veriga zažirala v meso, konju so razpadla kopita. Živali so bile izmučene, shirane in nebogljene.

Nedeljkova je opisala, kako težko je bilo osvoboditi živali: "Oglavnice smo morali rezati, da smo lahko živali dobili ven. Bilo je boleče, ker je bilo tudi krvavo, kajti vse je bilo vraščeno."

"Dobesedno smo mogli vrata dvigniti na višino enega metra, da smo jih lahko odmaknili in začeli ven kopati iztrebke. Da smo mu naredili stezo, da je sploh prišel ven iz boksa. Potem pa tisti prizor, ko je prišel konj ven na trdo podlago in ni mogel več stati," je povedal Boris Sušec, ki je sodeloval pri odvzemu.

Kdo je zatajil od pristojnih - inšpekcija, veterinarji, ... ?

In zakaj sosedje, ki so za to vedeli, zadeve niso takoj prijavil? Možna je anonimna prijava na 112, pa tudi policiji. "Jaz se mu ne morem zamerit," pravi eden izmed njih. "Če bi kaj rekel, bi mu šel jaz pomagat," dodaja.

A še pomembneje: kdo je zatajil od pristojnih? Veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic iz območnega urada Novo Mesto je v naši sinočnji oddajo zelo jasno pokazala s prstom na veterinarje, ki da so popolnoma zatajili.

Do njih so ostri tudi v Društvu za zaščito konj: "Ne vem. A so sedeli v kuhinji za mizo, pa jedli pečenko in pili vino, namesto, da bi pogledali živali? In so jim kar na lepe oči podpisali papirje?"

Veterinarji vračajo žogico: Inšpekcijo smo obvestili pisno in po telefonu

A veterinarji vračajo žogico. Že leta 2016 so opazili manjše nepravilnosti. Hujše pa marca lani, ko zaradi neustreznih higienskih razmer niso želeli opraviti cepljenja goveda proti modremu jeziku. In o tem so obvestili inšpekcijo v Novem mestu. Pisno in po telefonu.

Dionizij Valjavec iz veterinarske postaje v Trebnjem zatrjuje: "Tudi če bi jaz povedal, da je vse v redu, bi oni lahko vseeno prišli mene kontrolirat, kaj sem delal, kako sem izvedel dela."

Nazadnje so se veterinarji z lastnikom za cepljenje bikov skušali dogovoriti pred petimi dnevi, a jih ni pustil v hlev, vztrajal je, da so živali namenjene za zakol.

Pa inšpektorjem alarmi v vsem tem času niso zazvonili? Z Uprave za veterinarstvo tudi odgovarjajo, da lastnika niso nikoli inšpekcijsko obravnavali.

Policija medtem preiskuje sum kaznivega dejanja mučenja živali. Lastniku, ki smo ga danes zaman iskali, pa v tem primeru grozijo do tri leta zapora

Posedi presenečen nad izjavami Štigličeve

V oddaji 24UR ZVEČER je Suzana Perman gostila direktorja UVHVVR Janeza Posedija. Na vprašanje, kako je mogoče, da je še včeraj inšpektorica Danuša Štiglic dejala, da so vsega krivi veterinarji, zdaj pa izvemo, da je prav ona tista, ki jih mora s sodelavci mora nadzirati, je Posedi dejal, da si je včerajšnji prispevek ogledal in je bil tudi sam presenečen nad ostrino izjave Štigličeve.

"Domnevam, da ima inšpektorica za to svoje razloge. Pri nas so inšpektorji samostojni. Gre za vprašanje, ki je vedno zelo zahtevno – ko je zadaj zloraba in mučenje živali, včasih celo smrt, so zadeve pri ljudeh zelo emocionalne," je pojasnil in dodal, da verjame, da je bila inšpektorica pretresena in je zato pretirano in prehitro reagirala.

Zagotovil je, da bodo zahtevali poročila, trditev, da inšpektorji niso opravili svojega dela, pa da morajo sedaj šele preveriti. "Mi se bomo na to trditev odzvali. Po podatkih enote iz Novega mesta, so očitno prejeli nek klic v zvezi s cepljenjem. Takih klicev je na leto nekaj sto in praviloma v kolikor se to cepljenje izvede nekih nadaljnjih ukrepov ni."

Posedi: Mi redko uspemo stvari preprečiti

A vendar, kako je mogoče, da kljub vsem zaznamkom inšpektorji niso šli na teren? Posedi odgovarja, da je bil ta rejec pregledan leta 2016 v okviru rednih pregledov in takrat ni bilo pripomb. "Spomladi 2018 je veterinar sporočil, da ne more opraviti cepljenja zaradi razmer v reji. Čez en teden ga je lahko opravil, enako tudi jeseni 2018 in takrat ni bilo zaznati večjih odstopanj, letos pa je rejec zavrnil cepljenje," je zatrdil Posedi. Ker živali, ki gredo v zakol, ni treba cepiti, inšpektor ni opravil obiska, ker to ni razlog za uvedbo postopka.

"V kolikor se je stanje saniralo po tem, ko je veterinar obvestil inšpekcijo, kar se očitno je, drugače veterinarji ne bi izvedli storitve, pač postopek ni bil uveden," pravi prvi mož inšpektorjev in ponavlja, da bodo domnevno nepravilno ravnanje inšpekcije šele morali raziskati in potrditi.

"Vedno je nadzor in inšpekcija zadaj. Mi redko uspemo stvari preprečiti," se zagovarja Posedi.