Pahor: Kosorjeva mi je obljubila stik z odprtim morjem

Redna majska seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Borutu Pahorju. Premier je odgovoril na tri vprašanja, povezana z arbitražnim sporazumom s Hrvaško, pojasnjeval pa je tudi razloge za finančno pomoč Grčiji.

Jelinčič glede pomoči Grčiji opozarja, da bo Pahor potopil Slovenijo še pred koncem svojega mandata. Pahor pa: Nepomoč Grčiji bi pomenila poslabšanje krize v celotni EU.

'Zapreti gnojno rano'

Jakob Presečnik (SLS) je Pahorja vprašal, "na podlagi kakšnih informacij, podatkov, argumentov in zbranih obvestil slovenski javnosti v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu žuga z mednarodno izolacijo Slovenije in ogrožanjem miru in stabilnosti v JV Evropi".

Pahor mu odgovarja, da ni nikoli nikogar prepričeval z uporabo groženj, je pa dolžan opozoriti na negativne posledice, ki bi jih prinesla zavrnitev arbitražnega sporazuma. Govori iz izkušenj, še dodaja. Odločitev za arbitražo je stvar poguma, razuma in srčnosti, dodaja premier. "Moramo zapreti gnojno rano odnosov med dvema narodoma, da bi se lahko posvetili blaginji," pravi in dodaja, da ne grozi, temveč opozarja. Če ne bi bil prepričan, da gre za dober dogovor, ga ne bi podpisal, dodaja. V primeru zavrnitve arbitražnega sporzuma bi bila mednarodna skupnost na hrvaški strani. "Moralna moč in interes ohraniti status quo bo na hrvaški strani," pravi in dodaja, da ni slišal prepričljivega argumenta, kaj storiti, če bo sporazum na referendumu zavrnjen.

'S Kosorjevo iskala vzajemno korist'

Vprašanje Zvonka Černača (SDS) se nanaša na Pahorjevo trditev, da se je s hrvaško kolegico Jadranko Kosor dogovoril glede teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem. Glede na to, da je hrvaško zunanje ministrstvo to trditev zanikalo, Černača zanima, kdaj je hrvaška predsednica vlade to obljubila.

Pahor odgovarja, da sta s hrvaško kolegico iskala dogovor, ki bi prinesel vzajemno korist. Sicer pa je Kosorjeva pristala na drugi Rehnov predlog, ki v točki 3b določa stik naše države z odprtim morjem, pravi premier.

Černač vztraja, da ga odgovor ni prepričal. "Slovenija ima danes morje, okno v svet, /.../ z uveljavitvijo tega sporazuma pa bi to izgubili," dodaja in sprašuje, ali bo končno priznal napako in s tem prenahal razdvajati slovenski narod.

Pahor pravi, da gremo na referendum, če imamo različna mnenja, kar ni nič hudega. Kdaj je padel dogovor med njim in Kosorjevo? 11. septembra 2009 v Ljubljani, pravi Pahor.

Anderlič: Ali drži, da je pravna stroka razdeljena

Tudi vprašanje Antona Anderliča se je nanašalo na arbitražni sporazum. Poslanec LDS ugotavlja, da se v javnosti glede pomena, vsebine in posledic arbitražnega sporazuma pojavljajo različna tolmačenja, zato predsednika vlade sprašuje, ali drži, da bo arbitraža najprej odločila o meji na kopnem in morju ter šele nato določila stik Slovenije z odprtim morjem. Zanima ga tudi, ali drži, da je pravna stroka razdeljena oziroma da je večina mednarodnopravnih strokovnjakov proti sporazumu.

Predsednik vlade je pojasnil, da bo arbitražno sodišče mejo na kopnem in morju ter stik z odprtim morjem določilo z eno, in ne tremi razsodbami. Pri tem bo upoštevalo mednarodno pravo in načelo pravičnosti. Glede domnevne neenotnosti pravne stroke pa je Pahor zatrdil, da velik del mednarodnopravnih strokovnjakov stoji za sporazumom.