V skladu z določili Evropskega sporazuma je Slovenija 1. februarja 2003 odprla nepremičninski trg za vse državljane Evropske unije. Ti lahko nepremičnine v Sloveniji sedaj kupujejo po načelu vzajemnosti. Z vstopom države v EU, predvidoma 1. maja 2004, bo odpravljen še pogoj recipročnosti, obenem pa bo uvedena zaščitna klavzula, po kateri bo moč nepremičninski trg v primeru motenj zaščititi še sedem let. Zanimanje tujcev za slovenske nepremičnine se po podatkih ministrstva za pravosodje v zadnjih mesecih vse bolj povečuje.
Kot kažejo podatki, je zanimanje za slovenske nepremičnine precej poraslo od letos spomladi, saj je ministrstvo za pravosodje v obdobju od 1. februarja letos pa do 17. aprila prejelo le 11 novih vlog za ugotovitev vzajemnosti, do konca novembra pa se je število, kot omenjeno, povzpelo na 51.
Odpiranje slovenskega nepremičninskega trga za državljane EU še pred formalnim vstopom države v unijo Sloveniji nalaga priloga 13 Evropskega sporazuma. V skladu s temi določili je bil z uveljavitvijo sporazuma s 1. februarjem 1999 nepremičninski trg pod pogojem vzajemnosti odprt za tiste državljane EU, ki so pred tem vsaj tri leta stalno bivali na današnjem ozemlju Slovenije, štiri leta kasneje, to je 1. februarja 2003, pa je bil trg pod enakimi pogoji odprt za vse državljane EU.
Postopek nakupa nepremičnine s strani tujega državljana se začne na zahtevo kupca, ki želi kupiti nepremičnino. Tujec, ki ne živi v Sloveniji, mora imenovati pooblaščenca v Sloveniji in ministrstvu za pravosodje predložiti vlogo za ugotavljanje vzajemnosti. Skladno s slovensko zakonodajo je pogoj vzajemnosti izpolnjen, če lahko Slovenec v državi tujca nepremičnino kupi pod enakimi ali podobnimi pogoji, kot je to za tujce urejeno v Sloveniji, ter če teh pogojev za slovenskega državljana v dotični državi ni bistveno težje izpolniti kot za tujca v Sloveniji.
Od začetka veljavnosti zakona o ugotavljanju vzajemnosti je ministrstvo za pravosodje prejelo skupno 176 vlog za ugotavljanje vzajemnosti, od tega so 162 vlog vložili državljani držav članic unije, 14 vlog pa državljani držav, ki niso članice povezave.
Kar zadeva vloge državljanov EU, je ministrstvo v 17 primerih zahtevalo njihovo dopolnitev, 19 vlog je bilo nepopolnih, zato so za dodatna pojasnila že zaprosili države, iz katerih prihajajo prosilci, te pa nanje še niso odgovorile. 27 vlog pa je popolnih in čakajo na izdajo odločbe.
Ministrstvo je med februarjem 1999 in decembrom letos izdalo 61 meritornih odločb, pri čemer je bila vzajemnost ugotovljena v 47 odločbah. Gre za 41 vlog iz ZR Nemčije, 15 iz Avstrije, dve iz Nizozemske, eno iz Irske v primeru italijanskega državljana pa je bila vzajemnost ugotovljena le za del zahteve. V 13 odločbah je bilo ugotovljeno, da vzajemnost ne obstaja - 12 tovrstnih odločb je bilo izdanih avstrijskim državljanom, ena pa državljanu Italije. Ministrstvo je izdalo tudi 38 sklepov o zaključku postopka zaradi nepopolne vloge.
