Državni zbor je ob zaključku dela novembrskega zasedanja z 52 glasovi za in desetimi proti sprejel novelo zakona o sodniški službi ter novelo zakona o sodiščih (za je glasovalo 51, proti pa 18 poslancev). Zakonski besedili naj bi prispevali k zmanjševanju sodnih zaostankov, odslej pa bodo lahko pri tem sodelovali tudi že upokojeni sodniki.
Novela zakona o sodniški službi prinaša določene spremembe veljavnega zakona, ki so nujne zaradi učinkovitega izvajanja projekta Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov na sodiščih do leta 2010. Zakon stimulira tekoče reševanje zadev, ki so določene kot sodni zaostanek. Sodnik, ki je imenovan na višje sodniško mesto, bo lahko istočasno dodeljen na prejšnje sodniško mesto, če rešuje zadeve, ki so mu bile dodeljene v času opravljanja sodniške službe pred imenovanjem na razpisano višje sodniško mesto in so določene kot sodni zaostanek.
Po novem tudi medokrožni sodnik
Novela uvaja tudi institut medokrožnega sodnika, in sicer po vzoru že uveljavljenega instituta medokrajnega sodnika; njegov namen je zagotoviti večjo mobilnost okrožnih sodnikov v okviru območja istega višjega sodišča. V zakonu je podana pravna podlaga za to, da bo lahko sodnik, ki je že pridobil pravico do pokojnine in je mlajši od 70 let, ponovno opravljal sodniško funkcijo na sodišču enakega ali nižjega položaja, če sodeluje pri odpravi sodnih zaostankov.
Več dela – več denarja
Zakon določa tudi pravno podlago za dodatno plačilo za povečan obseg dela sodniku, ki je dodeljen na ustavno sodišče, ministrstvo za pravosodje oziroma na Center za izobraževanje v pravosodju. S to določbo naj bi povečali interes najboljših sodnikov s posameznih pravnih področij za dodelitev na omenjene organe za pomoč pri pripravi sistemske zakonodaje, za drugo svetovalno delo in za projekt predsedovanja Slovenije EU. Pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oz. dodatno delovno obremenjenost pa bo vlada določila z uredbo.
Novela zakona o sodiščih pa dopolnjuje evidenco učinkovitosti dela sodnikov in sodišč s podatki o številu rešenih in nerešenih zadev, ki se štejejo kot sodni zaostanki. Uvaja institut t.i. letečih spisov, ki bo omogočil enakomernejšo obremenitev sodišč istega položaja in s tem pripomogel k hitrejšemu odpravljanju sodnih zaostankov. Predsednik neposredno višjega sodišča bo lahko na predlog sodišča, ki ima sodne zaostanke, prenesel pristojnost za sojenje v določenem številu zadev na drugo, manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju.
Novela krepi tudi vlogo predsednika sodišča pri upravljanju sodišča in prenaša pristojnosti postavljanja in odstavljanja vodje notranje organizacijske enote in določanja letnega razporeda dela sodnikov s personalnega sveta na predsednika sodišča.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.