Po poskusu koalicije, da bi državljanom tretjih držav odvzeli volilno pravico na lokalnih volitvah – kar so začasno ustavili referendumski postopki – se priseljencem z novelo zakona o tujcih zdaj obetata še dve spremembi. Prvič: za združitev z družino bi lahko zaprosili ne po enem, ampak šele po treh letih prebivanja pri nas.
"Tukaj govorimo predvsem za delavce iz balkanske regije, ki velikokrat pripeljejo družinske člane. Seveda bo to imelo za njih odvračalni učinek," pravi Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri PIC.
Privabilo pa bo – pravijo v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja – zlasti delavce iz azijskih držav, iz Bangladeša, Filipinov, Pakistana. "S tem država nekak tujcem sporoča, da si želi predvsem samskih moških, ki so sposobni delat," pravi Regvarjeva.
"Nekako nas vrača v tisto stanje oziroma nek sistem, ki smo ga včasih poznali – 'gastarbeiterstva'," pa pravi Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije.
V Slovenski filantropiji tujcem pomagajo pri vključevanju v družbo. Zato so kritični še do drugega ukrepa – da tečaji slovenskega jezika za tujce ne bi bili več brezplačni. Kar razumejo kot poskus vlade, da bi učenje tečajniki jemali bolj resno.
"Hkrati pa to lahko predstavlja zelo veliko oviro za določen del tujcev; tiste, ki so socialno bolj šibki, ki si težje privoščijo neke plačljive tečaje," pravi Zlatar.
Po novem bi država krila 60 odstotkov cene osnovnega tečaja slovenščine, 40 odstotkov bi pokril udeleženec. Da bo to udarilo zlasti družinske člane delavcev migrantov, od katerih država od leta 2024 zahteva, da tečaje opravijo, opozarja tudi Regvar.
"Če otroci hodijo v šolo, pač to enostavno pomeni, da so s tem svoj del obveznosti izpolnili. Kar pomeni, da potem postane problem partnerica," pravi Regvarjeva.
Z urada za integracijo migrantov so nam sporočili, da se je lani tako imenovanega preživetvenega programa učenja slovenskega jezika udeležilo dobrih dva tisoč udeležencev. Več pojasnil v zvezi s predlogom pa ne na uradu ne na ministrstvu niso dajali, ker da je še v medresorskem usklajevanju.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.