V hramu demokracije najprej dvigali roke, nato imeli še tajno glasovanje

V državnem zboru se je s 23. točko dnevnega reda "Mandatno-volilne zadeve" nadaljevala 14. redna seja. Zaradi tehničnih težav, ki so sinoči prekinile sejo, so poslanke in poslanci v prvem delu glasovali kar z dvigovanjem rok.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je sicer pojasnila pravila glasovanja, a  že pri preštevanju prisotnih se je pojavilo kar nekaj težav in nejevolje. Pri večkratnem preštevanju je namreč prišlo do odstopanja med številom prisotnih.

Dan po prekinjeni seji so namreč povedali, da je pri odločanju o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija in o amandmaju Poslanske skupine SDS k 64. členu prišlo do dvoma v pravilno delovanje glasovalnih naprav. Po prekinitvi seje, vmesnem testiranju glasovalnih naprav, posvetu z vodji poslanskih skupin in po ponovnem pregledu glasovalnih naprav je bila, kot so sporočili iz državnega zbora, ugotovljena tehnična napaka.

Poslanci z večino izvolili štiri nove člane državnotožilskega sveta

Poslanci so na nadaljevanju seje obravnavali tudi podtočke o kandidatni listi za izvolitev članov državnotožilskega sveta, po katerem pa je potekalo tajno glasovanje. Kakšen pa je njegov izkupiček?

Poslanci so z večino glasov za nove člane izvolili izrednega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Sama Bardutzkyja, nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, nekdanjo tožilko Vlasto Nussdorfer ter dolgoletnega vodjo okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivana Žaberla.

Generalni sekretar v uradu predsednice republike Uroš Krek je poudaril, da je bil izbor kandidatov narejen na podlagi strokovnosti in referenc kandidatov, njihovega poznavanja dela državnega tožilstva, kot tudi različnih nivojev predhodnega delovanja v okviru državnega tožilstva, pa tudi na podlagi njihovega znanstvenega in strokovnega delovanja v okviru različnih področij prava. "Vsi kandidati, uvrščeni na kandidatno listo, so pravni strokovnjaki, izpolnjujejo pogoje za članstvo in so primerni kandidati za opravljanje funkcije člana državnotožilskega sveta," je izpostavil.

"V poslanski skupini SDS predlaganih kandidatov za državnotožilski svet ne bomo podprli," pa je v imenu poslanske skupine SDS napovedala poslanka Alenka Jeraj. Kot je dejala, v stranki odločno nasprotujejo imenovanju Fišerja, za katerega so po njenih navedbah kar štirje državni organi ugotovili, da je koruptiven, v SDS pa mu očitajo tudi, da je kršitelj človekovih pravic. Spomnila je tudi na Fišerjevo vlogo "pri zrežirani aferi Patria, ki jo je na koncu razveljavilo ustavno sodišče".

Spomnila je tudi, da v Društvu državnih tožilcev Slovenije nasprotuje kandidaturi Jeleniča Novaka, saj menijo, da bi pri tem lahko šlo za konflikt interesov. Glede Vlaste Nussdorfer pa je med drugim spomnila na nekatera njena dejanja v povezavi s primerom odvzema koroških dečkov in vlogo socialnih delavk velenjskega centra za socialno delo v času, ko je bila varuhinja človekovih pravic.

Po obrazložitvi stališč poslanskih skupin so se k razpravi prijavili zgolj poslanci SDS, ki so izpostavili pomisleke glede primernosti predlaganih kandidatov. Krek pa se je odzval na pomisleke poslanske skupine SDS glede kandidature Fišerja in Jeleniča Novaka.

Spomnil je, da so v Društvu državnih tožilcev Slovenije in v državnem zboru pred leti ocenili, da je Fišer primeren kandidat za generalnega državnega tožilca in za ustavnega sodnika, vrhovno sodišče pa je razveljavilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije glede Fišerja. "Fišer je skozi svojo kariero dokazal, da je pravni strokovnjak in da lahko opravlja funkcijo v Državnotožilskem svetu," je poudaril.

Glede kandidature Novaka pa je poudaril, da ga je predlagalo društvo odvetnikov, v uradu predsednice pa so ocenili, da bi lahko s svojim delovanjem in integriteto prispeval k delovanju Državnotožilskega sveta. Prav tako menijo, da Jelenič Novak ne bi odločal o kazenskih postopkih, ker Državnotožilski svet o teh postopkih ne odloča, je med drugim navedel Krek.

O nadaljevanju prekinjene pete točke dnevnega reda o predlogu zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 ter preostalih zadev, predvidenih za obravnavo, bo državni zbor obvestil naknadno.