Zataknilo se je pri sprejemanju uskladitvenega amandmaja, ki so ga na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe pripravili predlagatelji. Dušan Vučko (LDS) je namreč podvomil v to, ali je bilo dopolnilo sploh pravilno vloženo, saj ga je podpisal le prvopodpisani predlagatelj zakona Janez Drobnič (NSi). Po posvetovanju z zakonodajno-pravno službo je predsednik državnega zbora Borut Pahor predlagal, da državni zbor odločanje preloži na eno od prihodnjih sej, v tem času pa naj bi se sestal še matični odbor za gospodarstvo, ki bo oblikoval svoj uskladitveni amandma.
Odbor za gospodarstvo mora na podlagi poslovnika oblikovati svoj uskladitveni amandma, če uskladitveni amandma ne dobi zadostne podpore oz. če ga predlagatelj ne vloži pravočasno. V primeru, da dopolnilo matičnega odbora, s katerim bi odpravili neusklajenost, ki jo je ugotovila parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ne bo dobilo zadostne podpore, pa bo zakonodajni postopek o zakonu končan. Zlasti v koalicijski LDS so Drobničevemu amandmaju očitali, da se dopolnilo oddaljuje od referendumske volje. Glavni pomislek se je nanašal na določilo, po katerem se omejena površina prodajaln, ki bodo lahko odprte brez omejitev, omeji na 150 kvadratnih metrov.
Spremembe zakona na podlagi referenduma
Državni zbor obravnava spremembe zakona o trgovini na podlagi odločitve državljank in državljanov na referendumu 21. septembra lani. Zakonsko besedilo, ki je bilo sprejeto v drugi obravnavi, je nekoliko drugačno od besedila, na podlagi katerega je bil razpisan referendum. V predlogu sprememb zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil poslanec Janez Drobnič (NSi), je bilo izrecno določeno, da trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajalne ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih. Na seji odbora za gospodarstvo pa so v zakonsko besedilo dosledno vnesli referendumsko vprašanje. To se je glasilo, ali ste zato, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do deset nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je nato ugotovila, da se je referendumsko vprašanje nanašalo na celotno novelo zakona, ki je vsebovala tudi prepoved odprtja prodajaln ob nedeljah in praznikih. Poleg tega pa so volivke in volivci izglasovali tudi izjeme, v katerih so trgovine z nujnimi življenjskimi artikli lahko odprte največ deset nedelj v letu. Tako naj bi danes z uskladitvenim dopolnilom skladno z referendumsko voljo v novelo zakona zapisali, da so trgovine ob nedeljah zaprte, razen prodajaln za nujne življenjske artikle, ki so lahko odprte največ do deset nedelj v letu. Bencinski servisi, prodajalne v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, pa naj bi bile odprte brez omejitev.
Na podlagi tega mnenja so predlagatelji zakona pripravili uskladitveni amandma, ki pa se je po mnenju večine poslank in poslancev oddaljil od referendumske volje. V uskladitvenem amandmaju je bilo namreč zapisano, da bi bile trgovine po 15. septembru ob nedeljah in praznikih zaprte, razen trgovin z nujnimi življenjskimi artikli, ki bodo lahko odprte do največ deset nedelj v letu. Gre za prodajalne, ki imajo v svojem naboru artiklov več kot polovico takih, ki sodijo med nujne življenjske potrebščine, ki naj bi jih s podzakonskim aktom natančneje določil minister, pristojen za trgovino. Še naprej naj bi bile brez omejitev odprte prodajalne na bencinskih servisih, prodajalnah v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah z omejeno površino. Ta naj bi, kot je bilo zapisano v uskladitvenem amandmaju, obsegale največ 150 kvadratnih metrov. Sporna pa naj bi bila tudi definicija nujnih življenjskih artiklov.
