Cenejši posegi v tujini: posledice so lahko katastrofalne

Leah Matthews iz Združenega kraljestva se je po obsežnem hujšanju odločila za korekcijo trebuha, rok in prsi v Turčiji. Po prestanih operacijah pa šok: "Nič ni bilo simetrično. Liposukcija je bila narejena na eni strani telesa, na drugi pa ne, brazgotine so neenakomerne, popek sploh ni na sredini in imam zavihke kože tam, kjer ne bi smelo biti. Mislim, da imam manj rada svoje telo kot takrat, ko sem bila močnejša," je dejala za BBC. 

Močno so jo pretresli tudi posnetki iz operacijske dvorane. "Ženska, ki mi je namestila cev v grlo, je bila v jopici, nosila je uro in elastiko za lase. Ni imela ustrezne zaščitne obleke," je zgrožena.

Da bi bilo takšnih nesrečnih izkušenj čim manj, na Otoku nagovarjajo k previdnosti s pomočjo zdravstvenih TikTokerjev. "Preden odhitiš na operacijo, sploh v tujino, se pogovorimo o tveganjih. Če se sliši predobro, da bi bilo res, ponavadi tudi je," na svojem profilu svetuje Marley Hall, ena od vplivnic, ki na svojem TikToku ozavešča o zdravju, predvsem babištvu. 

Tuji ponudniki s privlačnimi oglasi sicer že leta mamijo tudi slovenske paciente, pravi specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, Uroš Ahčan. "Nekaj so cene, nekaj so všečne slike, ki jih vidijo na medmrežju, ki so lahko obdelane z umetno inteligenco, ali računalniške simulacije – to sploh ni pravi rezultat," opozarja.

In po posegih v tujini – predvsem Turčiji – se je nanj obrnilo že veliko pacientk z zapleti, pravi. "Od razprtja ran, okužb, hudih krvavitev. Počutijo se prevarane, so zadržani, ne želijo se izpostavljat javno, ker je za njimi slaba zgodba. Že tako dobijo etikete," pripoveduje, a dodaja, da v resnici ti ljudje potrebujejo pomoč.

Mnogi se onkraj meje odpravijo tudi po nove zobe. Najpogosteje na Hrvaško, v Srbijo, Bosno in Hercegovino, Turčijo in Bolgarijo. Najpogostejše težave, s katerimi se vračajo, pa: "Bolečina, posledično je to zaradi nekega vnetja, kasneje je lahko oteklina in pa seveda kaki prelomi, izpadi protetičnih konstrukcij. S tem pacientom nastajajo težave ne samo pri govoru, žvečenju, ampak pogosto tudi estetsko," pravi Čedomir Oblak, specialist stomatološke protetike. 

Po besedah protetika Oblaka v želji po hitro narejenih in cenejših protezah oziroma implantatih pacientom pulijo tudi zdrave zobe, zdravljenje zob in parodontalnih tkiv pa izpuščajo. Ker saniranje težav običajno zahteva več obiskov, se ljudje po pomoč nato raje zatečejo v Sloveniji, kar je za domače strokovnjake, ki ne vedo, kaj so pacientu naredili v tujini, toliko bolj zahtevno.

Strokovnjaka zato pacientom svetujeta, naj se dobro pozanimajo, kakšen poseg je sploh primeren zanje, kje bodo operirani, kakšna je izobrazba kirurga in kakšne materiale bodo uporabili. A Ahčan priznava, da je laikom v praksi to velikokrat težko. "Ko se dobimo na različnih kongresih, se strokovnjaki veliko o tem pogovarjamo, ker je tudi veliko smrtnih žrtev, ljudje pridejo celo brez določenega organa s take poti, tako da to je svetovni problem. Zato različne resne države uvajajo določeno zakonodajo, ki bi to preprečevala oziroma ljudi na nek način vsaj izobrazila, naj bodo previdni," pravi Ahčan. 

Pacienti morajo prav tako razmisliti, kaj bodo storili v primeru zapletov, poudarjata sogovornika in kako bodo – zlasti po dentalnih posegih – vzdrževali oskrbo. Če ima kdo slabo izkušnjo z medicinskim turizmom in težave, pa se po besedah Ahčana lahko obrne na združenje plastičnih in estetskih kirurgov – tudi anonimno.