Po njegovih besedah bo namesto te seje sabor na redni seji konec septembra v sklopu razprave o odnosih med Slovenijo in Hrvaško posebej razpravljal o predlogu sporazuma o meji. Tomac je pojasnil, da so za jutri predvideno sejo odbora odpovedali zaradi številnih nesporazumov in nasprotovanj omenjenemu predlogu sporazuma, ter da so sprejeli odločitev, da bodo o dogovoru sporazuma o meji razpravljali na redni seji sabora, ki naj bi bila konec septembra.
Po Tomčevem mnenju bo lahko premier Račan po omenjeni seji sabora sporazum podpisal pod dvema pogojema: če bo dobil podporo vlade, kar pomeni podporo vseh koalicijskih strank, in da bo dobil vsaj minimalno večino v odboru za zunanjo politiko. Če bi katera od koalicijskih strank odrekla podporo sporazumu, bi to lahko povzročilo resno nevarnost za koalicijo.
Nesporazum glede sporazuma o meji je po mnenju Tomca v tem, da vsi molčijo o dejstvu, da je bila kopenska meja med državama določena pred desetimi leti na predlog Badinterjeve arbitražne komisije. Glede na to, da sta bili državi prej v isti federalni državi, ni bilo tako pomembno, kje meja pravzaprav poteka, nato pa je bilo potrebno mejo narisati. Glede meje na kopnem je mogoče očitke opozicije argumentirano odbiti, saj je bilo 99,1 odstotka kopenske meje med državama določeno še v času prejšnjih oblasti na Hrvaškem.
O reševanju vprašanja morske meje je Tomac dejal, da je možnih več rešitev. Vlada na to pozablja, Slovenija pa reševanje vseh spornih vprašanj med državama pogojuje z rešitvijo vprašanja Piranskega zaliva. Hrvaški vladi je bilo jasno, da brez rešitve tega vprašanja ne bo mogoče rešiti ostalih spornih točk, zato se je morala odločiti, ali se bo dogovorila za rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani, ali pa bodo vsi pogovori o spornih vprašanjih propadli zaradi vprašanja Piranskega zaliva.
Prvi predsednik hrvaške komisije za meje Davorin Rudolf pa v današnji izdaji hrvaškega dnevnika Vjesnik trdi, da Hrvaška sporazuma o meji s Slovenijo ne sme podpisati, ker je v nasprotju s hrvaško ustavo. "Če bo vlada sporazum s Slovenijo, ki ga je že parafirala, tudi podpisala, vendar pa ga sabor potem ne bo ratificiral in se bo spor nato morebiti reševal na sodišču ali z arbitražo, bodo arbitri zagotovo upoštevali tudi podpisani sporazum, čeprav jim ga sicer ne bi bilo treba. To pa je pomemben razlog, da se ne podpiše parafiranega sporazuma o meji s Slovenijo, ki je v enem delu v nasprotju z ustavo in škodljiv za Hrvaško," poudarja Rudolf.
Hrvaška bo s tem sporazumom Sloveniji prepustila 113,4 kvadratnega kilometra morja v Piranskem zalivu in do meje z Italijo, dodaja profesor mednarodnega prava in akademik Rudolf. Hrvaška se nadalje v t.i. koridorju enostransko odreka tudi delu svojega državnega ozemlja v velikosti 46,4 kvadratnega kilometra. Tako je ta del s stališča hrvaškega notranjega prava protiustaven, poudarja Rudolf, saj hrvaška ustava določa, da je hrvaška suverenost nad vsem državnim ozemljem, rekami in teritorialnim morjem neodtujljiva, nedeljiva in neprenosljiva.