Podobno rešitev bi po prepričanju SDS lahko uporabili tudi pri odločanju o vstopu v EU. Odločanje na podlagi ustavnega zakona bi po mnenju SDS bila namreč boljša rešitev od trenutno predlagane, saj bi se na ta način lahko odpravile nekatere pomanjkljivosti, ki se v praksi pojavljajo ob izvajanju veljavne referendumske zakonodaje, je dejal Janša.
Opozicijski SDS in Nsi sta tako oblikovali besedilo, s katerim naj bi nadomestili prvotni predlog zakona o vstopu Slovenije v zvezo Nato. NSi tako predlaga, da bi sprejeli njihov predlog, v katerem bi zapisali, da naj bi referendum izvedli najkasneje do 30. aprila, sestavni del zakona pa bi bilo tudi jasno referendumsko vprašanje.
Kot je dejal predsednik NSi Andrej Bajuk besedilo zakona o vstopu v Nato, ki ga je posredoval Pahor, ni primerno, saj odpira več vprašanj, kot pa jih rešuje.
Koalicija za uskladitev že predlaganega besedila
Koalicijske poslanske skupine ocenjujejo, da sta zakonska predloga o vstopu Slovenije v EU in Nato primerna podlaga za nadaljnjo razpravo, a bi ju bilo treba še dodelati.
Zakona nista najboljša, pravi vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič. Vprašanje, na kakšen način priti do zavezujočega referenduma, je precej zapleteno, zato je treba pripraviti posebna zakona. Vendar pa bi bilo treba oba delovna osnutka, ki ju je predsednik DZ poslal poslanskim skupinam, še dodelati. Zakona namreč ne smeta dopuščati nobenih dvomov in bi morala vzdržati tudi presojo pravne stroke in morebitno presojo ustavnega sodišča. To pa pomeni, da nas čaka resna razprava, kako ju popraviti, je dejal Anderlič. "Do torka bomo skušali stvari dodelati. Mislimo pa, da je zaenkrat najboljša pot ta, ki se kaže, " je dejal.
Po prepričanju Združene liste je treba storiti vse, da bi glede teh vprašanj dosegli čim širši politični konsenz in najkasneje do konca marca oziroma preden bodo pristojni organi poslali v Washington pismo o soglasju za vstop v zvezo Nato, izvedli pravno obvezujoč zakonodajni (in ne zgolj posvetovalni) referendum. Ta bi, kot je še dejal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, namreč dal podlago za izvedbo vseh nadaljnjih aktivnosti. Osnutka predlogov zakonov o vstopu Slovenije v zvezo Nato in v EU sta po njegovih besedah primerna podlaga za nadaljevanje razprave v okviru t.i. evroatlantske koordinacije, vendar pa bi veljalo o njuni konkretni vsebini še kaj doreči. V ZLSD so pripravljeni na skupno iskanje najprimernejših rešitev.
V poslanski skupini SNS so oba predloga preučili že v četrtek. Kot je dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič, sodijo, da sta oba osnutka zakonskih predlogov primerna podlaga za sklic posveta t.i. evroatlantske koordinacije ter primerna za sprejem v državnem zboru. In sicer zato, da bi lahko čimprej izvedli naknadna zakonodajna referenduma o obeh vprašanjih. Sodimo, da je treba izpeljati oba referenduma čimprej, kajti lahko se zgodi, da referendumov drugače sploh ne bo. "Imam občutek, da bi stranki SDS in NSi naredili vse, da referendumov sploh ne bi bilo, " je dejal Jelinčič.
Kot je v imenu koalicijske poslanske skupine SLS pojasnil Stanislav Brenčič, sta osnutka predlaganih zakonov primerna podlaga za nadaljevanje razprave. Njuno vsebino bi bilo sicer mogoče še dodelati, prav pa je, da gresta čimprej v obravnavo na izredno zasedanje državnega zbora ter da se razpišeta zakonodajna referenduma. V zvezi z zahtevo koalicije Slovenija, da bi izid referenduma vezali na zaupnico vladi, pa Brenčič meni, da je zakonodajni referendum zavezujoč tudi za opozicijo. Odločitev ljudstva je treba spoštovati in tudi v primeru negativnega izida referenduma ne bi bilo mogoče reči, da je vlada slabo ravnala. Stvar vlade in tudi državnega zbora pa je, kakšne poteze oziroma ukrepe bosta povlekla na osnovi referendumskega izida.
Tako kot v DeSUS se tudi v poslanski skupini SMS strinjajo, da sta osnutka obeh zakonskih predlogov primerna podlaga za sklic torkovega posveta t.i. evroatlantske koordinacije. Poleg tega predsedniku državnega zbora še predlagajo, kot je dejal vodja poslanske skupine stranke mladih Igor Štemberger, naj po omenjenem posvetu skliče izredno sejo državnega zbora.
Posvet evroatlantske koordinacije ponovno v torek
Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je po posvetu z vodji poslanskih skupin in predsednikom vlade Tonetom Ropom odločil, da bo nadaljevanje posveta t.i. evroatlantske koordinacije sklical v torek, 14. januarja.
Na posvetu naj bi se odločili, kako bi prišli do čim širšega soglasja o načinu izvedbe referenduma. Pahor ocenjuje, da bi bilo mogoče na podlagi danih predlogov referenduma izvesti do konca marca.
Kakšna je podpora vstopu v Nato?"
Predlog zakona je oblikovala posebna delovna skupina v državnem zboru, potem ko vlada in opozicijske stranke pred tem v okviru t.i. evroatlantske koordinacije niso dosegle dogovora glede predloga vlade, da bi bila posvetovalna referenduma o vstopu v EU in Nato 9. februarja. Koalicijske stranke, pa tudi NSi so v sredo izrazile podporo predlogu, SDS pa je napovedala, da bo predlog preučila in nato sprejela odločitev.
Po nekaterih anketah je tudi pri nas potem, ko smo dobili vabilo, podpora Natu porasla. Po anketi na internetni strani 24ur.com bi za članstvo v zvezo Nato glasovalo le 40 odstotkov sodelujočih. Na vprašanje Kako boste glasovali o vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa je za članstvo glasovalo kar 73 odstotkov anketirancev.