Zapor v Dobrunjah zgrajen, nima pa uporabnega dovoljenja

Novi moški zapor v Dobrunjah, ki bo nadomestil neustrezne prostore zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani in velja za eno največjih investicij ministrstva za pravosodje v zadnjem desetletju, so začeli graditi jeseni 2022. Zdaj je zapor končan, še vedno pa nima uporabnega dovoljenja, za katero je izvajalec del podal vlogo sredi letošnjega aprila. Vzrok za zamudo pri odločanju je bila nepopolna vloga, saj sta manjkala projektna dokumentacija izvedenih del (PDI) in dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO). 

Izvajalec del je zdaj dostavil manjkajočo dokumentacijo, sledil bo tehnični pregled, ki je predviden za 28. avgust, so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. V okviru tehničnega pregleda bo imenovana komisija med drugim ugotavljala, ali je objekt zgrajen v skladu s pogoji in ukrepi, določenimi v gradbenem dovoljenju, ali sta projekt izvedenih del (PID) in dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO) izdelana v skladu s predpisi in ali je izvedena minimalna komunalna oskrba objekta, so dodali.

Sklep o imenovanju komisije so posredovali tudi inšpektoratom za naravne vire in prostor, za okolje in energijo, za infrastrukturo ter inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V zvezi z gradnjo novega zapora pa poteka tudi več inšpekcijskih postopkov zaradi nepravilnosti, povezanih z odvažanjem zemljin z gradbišča zapora, na kar je v zadnjih tednih opozorilo več medijev. Kot so pojasnili na inšpektoratu za okolje in energijo, so prvi inšpekcijski postopek uvedli leta 2023 na podlagi prijave, nove inšpekcijske postopke pa v začetku letošnjega leta na podlagi lastnih ugotovitev. Te so pokazale, da obstaja utemeljen sum, da je bila pri ravnanju z odpadki z gradbišča novega zapora kršena veljavna okoljska zakonodaja, so izpostavili.

Na inšpektoratu so doslej identificirali 34 lokacij, kamor so se vozila večkrat odpravila z gradbišča, kar po njihovih navedbah kaže na sum nezakonitega odlaganja izkopa. Na šestih lokacijah pa je ta sum že potrjen, so dodali.

"Na podlagi podatkov o zgodovini voženj tovornih vozil, ki so prevažala zemeljski izkop z gradbišča, je bila opravljena analiza poti in pogostosti zadrževanja vozil na posameznih lokacijah. Ugotovljeno je bilo, da odpadki niso bili odpeljani k pooblaščenemu prevzemniku, kot je bilo navedeno v evidenčnem listu, temveč so bili odlagani na različnih lokacijah po Sloveniji," so izpostavili.

Na inšpektoratu so do 5. avgusta izdali ureditveno odločbo izvirnemu povzročitelju odpadkov za eno od lokacij, a je zadeva po pritožbi v ponovnem odločanju. Kot poudarjajo, so inšpekcijski postopki v teku, uvedeni pa bodo tudi za preostale lokacije, kjer bo sum nezakonitega odlaganja zemeljskega izkopa potrjen.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor inšpekcijskih postopkov v zvezi z gradbenimi odpadki z gradbišča zapora ne komentirajo, saj so ti še v teku. Poudarjajo pa, da samo dejstvo, da je v teku inšpekcijski postopek, "neposredno ne vpliva na postopek izdaje uporabnega dovoljenja".

Je pa gradnja novega ljubljanskega zapora tudi pod drobnogledom organov pregona. Kot so navedli na ministrstvu za pravosodje, so ob zaznavi nepravilnosti z odvažanjem zemljine z gradbišča zapora zadeve predali inšpekcijskim službam, "domnevne nepravilnosti pa smo prijavili tudi organom pregona".

Po pojasnilih ministrstva so za prevoz gradbenih odpadkov z gradbišča zapora pooblastili podjetje CGP, za podizvajalca pa Kolektor CPG. Kasneje sta bila sklenjena še dva aneksa za podizvajalca za zemeljska dela, z enim so imenovali Avtoprevozništvo Antona Grandovca, z drugim pa podjetji HMEZAD-TMT in Pangra.