Zaposleni morajo zdravniku bolniško odsotnost sporočiti še isti dan

V primeru bolnišničnega ali zdraviliškega zdravljenja je treba odsotnost sporočiti ob prihodu domov, družinski zdravniki pa bodo lahko to obdobje zadržanosti od dela zabeležili sami. "Nesporno je, če je bil nekdo hospitaliziran, da mu bolniški stalež pripada," je na današnji novinarski konferenci povedala vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ana Vodičar.

Če zavarovanec začasne zadržanosti ne sporoči, pravila določajo, da osebni zdravnik bolniškega staleža ne more podeliti za nazaj, ampak samo za naprej. Osebni zdravnik bo lahko ob utemeljenih razlogih odstopil predlog na ZZZS, imenovani zdravnik pa bo preučil, ali so bile podane posebne okoliščine, ki utemeljujejo zamudo. Če bo ta pogoj izpolnjen, bo lahko imenovani zdravnik priznal bolniški stalež za nazaj, je pojasnila.

Druga pomembna novost pa je obvezni pregled pri zdravniku za odpiranje in podaljšanje staleža. Pregled je obvezen vedno, ko tako meni osebni zdravnik in pacienta pokliče na pregled. Obvezen je tudi najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti, če se bo še nadaljevala, ter pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji bolniški odsotnosti, torej po 30 delovnih dneh.

Pregled je potreben tudi, če bo nekdo v zadnjih treh mesecih odsoten več kot dvakrat, četudi je šlo za krajšo odsotnost. "Tukaj smo sledili tudi stroki, ki opozarja, da se včasih za kratkimi, a pogostimi bolniškimi staleži, lahko skriva resnejše zdravstveno stanje," je dejala Vodičar.

Če osebni pregled ne bo opravljen, bo zdravnik o bolniškem staležu odločil na podlagi medicinske dokumentacije. Osebni pregled ni obvezen, kadar ima bolnik za to opravičljiv razlog, ali v primeru nevarnosti prenosa okužb. Kadar pa bolnik ne bo opravil pregleda in za to ne bo imel opravičljivih razlogov, bo moral zdravnik o tem obvestiti območno enoto ZZZS, ki bo odločala o zadržanju nadomestila plače.

Na pravico do neto nadomestila lahko vpliva tudi opravljanje pridobitnega dela med začasno zadržanostjo od dela ali neupoštevanje režimov gibanja med bolniško odsotnostjo. Pri neupoštevanju določenega režima gibanja je predvidena izjema za prvo kršitev v obdobju petih let, ko se zavarovancu nadomestilo ne odvzame.

Po besedah Vodičar prvi paket zaostritev glede bolniškega staleža, ki velja od 1. januarja, že kaže učinke. Od januarja do vključno aprila letos beležijo 314.000 izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS manj kot lani, kar je približno 28 milijonov izdatkov za nadomestila manj, v breme delodajalcev pa beležijo več kot 509.500 izgubljenih delovnih dni manj kot lani, kar je približno 40 milijonov evrov prihranka za delodajalce.

ZZZS v zadnjem času opravlja tudi več laičnih kontrol na terenu. Do konca aprila so jih izvedli 2900, ugotovljen delež kršitev pa je nižji kot v lanskem letu, in sicer so lani kršitve ugotovili v 5,4 odstotka primerih, letos pa v štirih odstotkih primerov. Vodičar je poudarila, da gre za kršitve, ki so jih ugotovili laični kontrolorji, vsako pa nato pregleda še imenovani zdravnik. Zavarovanci imajo namreč tri dni časa, da na ZZZS javijo razlog izostanka od doma v času obiska laičnega kontrolorja. Trenutno imajo odprtih približno 30 postopkov, kjer se presoja, ali gre za kršitev, kršitev pa so doslej ugotovili v štirih primerih.