'Zaposleni so konstruktivno kritiko vedno znali sprejeti, ne pa neupravičenih blatenj brez osnove'

Odbor DZ za kulturo je na predlog LMŠ, SD, Levice in SAB razpravljal o odločitvi Ukoma, da zamrzne tekoče financiranje STA. Medtem ko direktor Ukoma Uroš Urbanija pravi, da je to posledica dejstva, da direktor STA Bojan Veselinovič ne želi razkriti dokumentov, pa slednji trdi, da ima pravico v vpogled določenih dokumentov le vlada in ne Ukom.

Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ je v imenu predlagateljev seje dejala, da so zahtevali sklic nujne seje zato, ker je STA ostala brez sredstev za delo, kar pomeni, da bi lahko mediji, drugi odjemalci novic in celotna javnost ostali brez informacij. Odločitev vladnega urada za komuniciranje (Ukom) o začasnem prenehanju financiranja razume kot nov pritisk na medijsko svobodo, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. "To ne sme biti zgodba levih in desnih. Če je STA delovala 30 let, bo tudi naprej, ne glede na to, kdo bo na vladi," je poudarila.

Urbanija o "samovoljni in neracionalnem obnašanju direktorja STA" 

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je trdil, da vlada ni sprejela sklepa o prekinitvi financiranja STA, ampak se je le seznanila z informacijo Ukoma o nezmožnosti, da UKOM naprej po pogodbi financira STA in nezmožnosti, da bi sklenili novo pogodbo za prihodnjo leto. Zakon o STA namreč nalaga ustanovitelju zagotoviti primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, za kar je od direktorja Bojana Veselinoviča zahteval celotno dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko ocenil primernost financiranja, a tega, kot trdi Urbanija, kljub večkratnim pozivom ni prejel.

Zato je v skladu s 6. členom pogodbe med Ukomom in STA, ki jo je podpisala njegova predhodnica na mestu direktorja urada, zamrznil plačevanje STA, kar je po njegovih besedah najbolj mil ukrep, saj bi lahko v skladu s pogodbo od STA zahteval povračilo izplačanih sredstev. Ob tem se je Urbanija obregnil ob to določilo v pogodbi, češ da je v škodo STA in da če "direktor podpiše takšne stvari pri polni zavesti, je to vprašanje njegove opravilne sposobnosti".

Kot primer "samovolje in neracionalnega obnašanja direktorja STA" je Urbanija označil oglaševanje agencije v nekaterih medijih, s čimer se po njegovih besedah javni denar preliva v zasebna podjetja. Poleg tega se sprašuje, zakaj STA v nekaterih medijih objavlja celostranske oglase, v drugih medijih pa sploh ne oglašuje.

Kot samovoljo direktorja je označil tudi to, da Veselinovič nekatere podatke o tržni dejavnosti - denimo rast prihodkov iz tržne dejavnosti - posreduje Ukomu, drugih pa ne. Pri čemer pa nimajo nobenih vzvodov za preverbo, "ali zapisano drži ali si preprosto izmišljuje", je dejal. Tako Urbanija trdi, da je "edina pot, ki nam preostane, pravna pot".

Veselinovič očitke zavrača: Vsi računi in vse oblike poslovanja so dostopne reviziji, ki letno pregleduje poslovanje

Veselinovič je očitke zavrnil. Glede pogodbe med STA in Ukomom je dejal, da bi jo lahko Urbanija spremenil, pa je ni. Prav tako se sprašuje, zakaj je Ukom do septembra normalno izplačeval STA po pogodbi, za oktober pa več ne, čeprav se ni spremenilo niti eno pogodbeno določilo. Opozoril je, da je Ukom nehal izplačevati sredstva STA, še preden se je z informacijo o tem seznanila vlada.

"Tisti, ki je poskrbel, da račun ni bil plačan, ni ravnal v skladu z zakonom po zakonu o STA," je poudaril Veselinovič. Opozoril je, da Ukom ni plačal računa niti za javno službo niti za potrebne vladne administracije, čeprav je STA izpolnila vse pogodbene obveznosti.

Glede 6. člena pogodbe, na katerega je Urbanija opozoril, je Veselinovič pojasnil, da ta nalaga STA kvartalno poročanje predstavniku ustanovitelja o opravljanju javne službe in namenski porabi proračunskih sredstev. Vračilo sredstev se nanaša na situacijo, če STA ne bi izpolnjevala pogodbene obveznosti. Ko je Urbaniji v skladu s pogodbenimi obveznostmi poslal četrtletne podatke, pa da mu je direktor Ukoma odgovoril: "Zakaj mi sploh pošiljate podatke, za katere vas sploh nisem prosil?"

Poudaril je, da Ukom na podlagi zakona ne more ustaviti financiranja STA. Glede oglasa STA v enem od časnikov, na katerem je pisalo Hvala za zaupanje, in je bil objavljen po tistem, ko je premier Janez Janša STA označil za nacionalno sramoto, je Veselinovič povedal, da je šlo za kompenzacijo, kot vselej. "Vse je regularno, podkrepljeno s pogodbami". Tudi sicer STA ni plačala nobenega računa, ki zadeva tržno dejavnost, iz javnih sredstev. "Vsi računi in vse oblike poslovanja so dostopne reviziji, ki letno pregleduje poslovanje," je navedel.

Terčelj: Nikoli nismo zavračali zakonsko dovoljenega vpogleda v knjige in spise STA

Predsednik Nadzornega sveta (NS) STA Mladen Terčelj je poudaril, da je edino NS pristojen za nadzor poslovanja in vodenja družbe. Ne direktor ne NS STA nista v komunikaciji z Ukomom nikoli zavračala zakonsko dovoljenega vpogleda v knjige in spise STA. "Kot predsednik NS STA pa bom pri takšnih zahtevah terjal dosledno spoštovanje zakonskih predpisov," je poudaril. 0cene, da naj bi bilo poslovanje STA netransparentno in da naj bi prikrivali podatke, po njegovih besedah ne vzdržijo resne presoje, saj ima NS pregled nad celotnim poslovanjem STA, letna poročila, ki so vsako leto pregledana z notranjimi in zunanjimi revizijami, pa so javno objavljena. Ocenjuje, da ustavitev plačil po veljavni in podpisani pogodbi predstavlja kršitev veljavne zakonodaje. STA namreč ni nikoli prenehala opravljati javne službe, zato je ustavitev njenega financiranja v neskladju z zakonom o STA, ki vladi nalaga zagotavljanje sredstev zanjo.

Odgovorna urednica: Zaposleni  so konstruktivno kritiko vedno znali sprejeli, ne sprejemajo pa neupravičenih blatenj brez osnove

Po oceni odgovorne urednice STA Barbare Štrukelj je agencija v zadnjih desetih letih naredila ogromen razvojni preskok. "Danes pred vami ni neka okorela medijska ustanova, ki od države terja vedno več denarja, ampak sodobna tiskovna agencija z razvito tržno dejavnostjo, iz katere financira tudi javno službo," je poudarila. Zaposleni in sodelavci STA so konstruktivno kritiko vedno znali sprejeli, ne sprejemajo pa neupravičenih blatenj brez osnove. "Prav tako ne bomo pristali na to, da bo štetje znakov glavno vodilo novinarskega dela. Nismo stenografi, ampak novinarji," je bila jasna.

Predstavniki zaposlenih in sodelavcev STA pa pričakujejo, da bodo za delo, ki so ga opravljali pošteno in v dobri veri, prejeli plačilo. Želijo, da jim lastnik zagotovi z zakonom določene materialne pogoje za delo in avtonomijo pri novinarskem delu. Ne želijo si, da bi vprašanje financiranja agencije postalo orodje za morebitno vplivanje na njihovo delo, je v imenu zastopstva novinarjev STA, sveta delavcev in sindikata novinarjev STA dejala predsednica zastopstva Janja Zalar. Dolgotrajnejši izpad financiranja s strani države bo po njihovih opozorilih namreč ogrozil obstoj agencije. "Njen propad pred 30-letnico bi predstavljal nacionalno sramoto," je poudarila.

Ustavitev financiranja STA je po oceni Društva novinarjev Slovenije še en poskus podreditve nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja. "Da je to končni cilj aktualnega dogajanja, je jasno, če pogledamo vladni predlog novele zakona o STA, iz katerega je želela vlada črtati določbo, da STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine," je izpostavil Gašper Andrinek.