Turizem cveti, zaposleni v gostinstvu pregorevajo, kadrovske luknje pa krpamo s tujci

Ena od stvari, ki na obiskovalca nekega turističnega kraja – poleg naravnih lepot ali zgodovinskih znamenitosti – naredi velik vtis, so ljudje. In prvi stik z ljudmi v nekem kraju so ponavadi zaposleni v lokalih, hotelih, restavracijah. Skratka, zaposleni v gostinstvu. Nasmeh in prijazna beseda, morda celo kakšen nasvet, kaj si lahko v bližini ogledamo, na goste pustijo velik vtis. A kako naj smo nasmejani, prijazni in se ukvarjamo še z gosti, če pa smo v mislih že pri naslednjem opravilu, ki nas čaka, ker smo preobremenjeni, so danes na Bledu opozorili gostinski delavci.

"Z gosti ne znamo več delati. Z njimi nismo več prijazne, smo odrezave ... Gostje to opazijo, mi jih slišimo, ko se pogovarjajo med seboj, da ne bodo nikoli več prišli, kaj vse manjka, da ne dobijo nobenih informacij ..." Tako pripoveduje sobarica, ki se javno ne želi izpostavljati, zato jo bomo v tem članku poimenovali Maja. Že 25 let dela kot sobarica v hotelih na Gorenjskem.

Pravi, da se je stanje v gostinstvu in turizmu začelo vztrajno slabšati zadnjih pet do deset let. Namesto da bi se delodajalci v gostinstvu prilagodili spremenjenim turističnim trendom in zaposlili več ljudi, je zaposlenih premalo, še tisti, ki so, pa so preobremenjeni.

Število turistov raste, zaposlovanje v sektorju pa ne sledi tempu

Generalna sekretarka sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT) Breda Črnčec je na današnji novinarski konferenci na Bledu pojasnila, da se z omenjenimi težavami srečujejo že vrsto let. Medtem ko po podatkih Zavoda za zaposlovanje v panogi primanjkuje več kot 5000 delavcev, od tega je največ povpraševanja po natakarjih (2289) in kuharjih (1315), je po ocenah sindikata ta številka vsaj še enkrat višja. Veliko delodajalcev namreč delovno silo išče tudi preko agencij, oglasov in posebnih straneh na družbenem omrežju Facebook.

Državo je lani obiskalo več kot 5,9 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj 15,7 milijona prenočitev. Tuji turisti so ustvarili 11,2 milijona prenočitev, kar je 15 odstotkov več, domači pa 4,5 milijona prenočitev ali približno enako kot leto prej. Rasti turistov oziroma obiskovalcev pa ne sledi rast zaposlovanja. Število delavcev v panogi se je namreč povečalo le za 6,9 odstotka (z 19.359 v letu 2017 na 20.694 v letu 2018), kar po besedah Črnčečeve kaže na preobremenjenost zaposlenih.

Čeprav se radi pohvalimo z rekordnimi številkami, ki jih iz leta v leto beležimo v turizmu, pa ima rast prihodov in prenočitev tudi ceno. Plačujejo jo predvsem delavci, ki so ključni steber panoge.  

'Za delavko je ena sekunda ena ura'

Že zdavnaj presegamo vse norme, pravi Maja. "Norma za sobarico je od 15 do 18 sob v osmih urah. Zdaj moramo v istem času narediti 25 sob," pripoveduje. "Pritiski so vsak dan, delo se nalaga," še našteva. Zaposlenih je občutno premalo, a nadrejeni nočejo zaposlovati novih oziroma jim ne nudijo dobrih pogojev za delo. 

Če ne bo šlo drugače, če jim delodajalci ne bodo prisluhnili, bodo sami začeli primere prijavljati inšpektorjem, pravi. "Naj se zamislijo nadrejeni, ki sedijo v pisarnah, koliko stvari prikrivamo gostom. Nam je počilo in nobene stvari več ne bomo skrivali," je dejala. 

S kolegico, ki dela v drugem hotelu, sta pojasnili tudi, kako delo poteka. Nekoč so bile čistilke in sobarice ločene, zdaj pa so ti dve zaposlitvi v marsikaterih naših hotelih kar združili. Sobarica je zdaj hkrati tudi čistilka. S tem pa pada kakovost za goste, opozarjata sogovornici. Goste s tem odganjamo, pravita. "Ni več pomembna kakovost, ki jo nudimo, ampak kvantiteta. Toda kvantiteta traja samo en čas. Če boste zadovoljni s hotelom, boste tja pripeljali še deset gostov, če ne boste zadovoljni, boste odgnali še 30 gostov," je vidno vznemirjena Maja.  

Zaradi neustrezne organizacije dela in pomanjkanja kadra pa se dogajajo tudi nepravilnosti, pravita sobarici. Trpita higiena in vsesplošna storitev. "Recimo, posteljnino moramo menjati na tri dni. Posteljnino menjamo na sedem dni. To vodja napiše, ne vpraša pa, če si tega zmožen. Časovno ti ne znese. Za delavko v sobi je ena sekunda ena ura," pravita. Prav zaposleni pa so tisti, na katere se gosti prvo obrnejo s pripombami. "Delavci se moramo sami znajti, nadrejeni so skriti zadaj," pravi sobarica.

Včasih smo imeli goste, ki so se vračali, ali goste, ki so jim naš hotel priporočili drugi gostje. Danes se struktura gostov menja iz leta v leto, iz dneva v dan, še pripovedujejo delavci, ki so zaposleni v različnih hotelih. 

Strežejo tudi natakarji, ki ne govorijo slovensko

Razlogi za pomanjkanje kadra so večplastni, od neugodnega delovnega časa, težkih pogojev dela, slabih plač in to, da poklic ni cenjen. Črnčeceva je pri tem izpostavila prepričanje, da poklic natakarja lahko opravlja vsak, tudi če nima ustrezen izobrazbe. Kriteriji pa očitno še bolj padajo, saj je v panogi že zdaj prisotnih veliko tujih delavcev, ki slabo govorijo ali sploh ne govorijo slovensko in ki k nam prihajajo od zelo daleč. "Iz Rusije, iz Filipinov, drugih evropskih držav, in tukaj je zagotovo največji problem obvladovanje slovenskega jezika," je pojasnila.

Zaradi pomanjkanja kadra pa se delavci soočajo s presežki ur, ki jih zaradi premalo delavcev ne morejo koristiti, so izčrpani in iztrošeni.

V samem gostinstvu smo naredili veliko korakov naprej, pravi vodja strežbe v znani hotelski verigi na Bledu, ki ima okoli 40 let delovnih izkušenj. "Kar pa se tiče same vrhunske, kvalitetne postrežbe, pa mislim, da smo zelo nazadovali. Ker enostavno kadra ni, kader se v bistvu pridobiva zdaj samo še s tujci. Naše, ki smo jih mi izučili, v katere smo vlagali, pa enostavno ne znamo obdržati in gredo čez. In Avstrijci samo ploskajo. Ker Avstrijci in Italijani dobivajo zelo dober, izučen kader, ki smo ga mi pripravili, a ga zaradi par sto evrov nismo znali obdržati," pravi. 

Delo v gostinstvu je razvrednoteno in delavci so razčlovečeni, opozarjajo v sindikatu. "Na te probleme opozarjamo iz leta v leto, a se nič ne spremeni," pravijo v sindikatu. Razmere pa so se še poslabšale, saj vse več usposobljenega kadra, predvsem mladega, odhaja. "Delodajalci bi morali poskrbeti za svoje zaposlene, jih spoštovati, pa tudi pošteno plačati," je izpostavila.

Delavcem v gostinstvu in turizmu je dovolj

V Avstriji je po podatkih, ki so jih pridobili v sindikatu, najnižja povprečna plača v gostinstvu 1500 evrov bruto, natakar pa dobi najmanj 1700 evrov bruto. Pri nas pa je v tej panogi še vedno veliko delavcev na minimalni plači. To je marca v gostinstvu prejelo 2250 zaposlenih, v gostinsko nastanitveni dejavnosti 626 in v strežbi pijače in jedi 1624 zaposlenih. "To pomeni, da smo še vedno na repu najmanj plačanih storitvenih dejavnosti," pravi Črnčečeva.

Če je povprečna slovenska plača okoli 1723 evrov bruto, je povprečna plača v gostinstvu približno 1195 evrov bruto oziroma 69 odstotkov povprečne plače. Ob tem je sindikat znova opozoril na njuno spremembo plačnega modela, najnižje osnovne plače namreč ne odražajo realnega stanja, po njihovem mnenju je treba določiti najnižje plače po poklicih, ki se opravljajo v tej dejavnosti, a delodajalci nimajo posluha za to. Septembra bodo sicer stekla pogajanja za višje plače, želijo si, da bi se začeli hkrati pogovarjati o prenovi plačnega modela.

"Zaposleni v panogi, lastniki in država, ki ima v neposredni lasti 43 odstotkov slovenskega turizma, so tisti, ki bi morali reševati pomanjkanja kadrov bolj sistematično in načrtovano, motivirati mlade, ki se zdaj po končanem študiji raje prekvalificirajo v druge bolje plačane poklice ali priložnost iščejo v tujini," je poudarila generalna sekretarka.

Kot je dodala, so po mnenju sindikata potrebni ukrepi tako na področju izobraževanja kot zakonodaje, za kar pa so odgovorna pristojna ministrstva, direktorat za turizem, Slovenski državni holding in drugi pristojni organi.

"Delavcem v gostinstvu in turizmu je dovolj! Dovolj je bilo obljub, dovolj je bilo čakanja na boljše plače, dovolj je revščine delavcev, ki delajo in jim plače na zagotavljajo dostojnega življenja," je poudarila. Nekateri zaposleni so zato že na robu protesta. "Opozarjamo, da bomo mi hotele ustavili in zaprli. Če ne bo za nas kruha, če ne bo za nas zdravja, ne bo niti za nadrejene," je opozorila ena od zaposlenih v hotelirstvu.

Razmere v panogi z okoli 32.000 zaposlenimi bo sicer v dogovoru s sindikatom pod drobnogled vzela inšpekcija za delo. Inšpektorji – teh je za celotno Slovenijo le 40 – bodo pod lupo vzeli podjetja, kjer prihaja do kršitev, je pojasnila generalna sekretarka.