Zaposlitev Črnčeca na SDH: KPK zaznala korupcijska tveganja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na podlagi razpoložljivih dokazov v primeru zaposlitve Damirja Črnčeca na Slovenskem državnem holdingu (SDH) ni potrdila nedovoljenih vplivov oziroma pritiskov ali drugih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek ustavila. Je pa zaznala vrsto korupcijskih tveganj, "tako glede sistemizacije novega delovnega mesta kot postopka zaposlitve in načina sklenitve pogodbe".

"V celotnem postopku je zaznala vrsto odstopanj od pričakovane ravni transparentnosti in dobrih praks, ki bi jih moral SDH kot osrednja družba za upravljanje državnega premoženja zasledovati," je sporočila komisija. Ker gre za zaposlitev nekdanjega državnega sekretarja in ker so pri prehajanjih državnih funkcionarjev v družbe v državni lasti lahko prisotna tveganja, je KPK vladi priporočila, "da ustrezno uredi področje t. i. vrtljivih vrat, vključno z določitvijo obdobja ohlajanja za funkcionarje po zaključku njihovega mandata".

Kot je znano, se je Črnčec, ki je bil pred tem državni sekretar na ministrstvu za obrambo, s februarjem preselil na SDH, kjer je zaposlen kot pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost. Že januarja pa je KPK dobila prijavo z očitki o političnem kadrovanju in prirejenem razpisu.

Glede sistemizacije novega delovnega mesta se KPK strinja z opozorili sveta delavcev SDH in pooblaščenca za skladnost, da je način sistemizacije neobičajen, saj je konkretno delovno mesto dodeljeno le predsedniku uprave, in ne upravi, ki deluje kot kolegijski organ. Prav tako je komisija ugotovila, da pogoji, ki jih je SDH opredelil v sistemizaciji in posledično v razpisu za to konkretno mesto, ne odražajo potreb SDH po zaposlitvi strokovnjaka na področju korporativne varnosti s poudarkom na digitalnih kompetencah in kibernetski varnosti. S tega področja je namreč zahtevano le napredno znanje MS Office.

Postopek zaposlitve je bil po ugotovitvah KPK izveden neobičajno hitro. "Objava razpisa v času praznikov z rokom prijave zgolj sedem delovnih dni ne omogoča optimalnega nabora kandidatov, k čemur bi – posebej v primeru vodilnih delovnih mest – moral stremeti delodajalec," so zapisali. Ugotovili so tudi, da edina kandidata, ki sta izpolnjevala pogoje, nista bila povsem enakopravno obravnavana, saj vsi člani razpisne komisije niso bili prisotni na obeh razgovorih.

Glede sklenitve pogodbe pa: "Čeprav je odločitev o zaposlitvi vodilnega delavca za določen ali nedoločen čas diskrecijska pravica vsakokratne uprave, komisija meni, da bi moralo biti delovno mesto, ki je v konkretnem primeru podrejeno neposredno le predsedniku uprave, vezano na njegov mandat."

KPK je zato vladi priporočila, naj sprejme spremembe zakonodaje, tudi glede obdobja ohlajanja za funkcionarje. Konkretni primer namreč znova izkazuje pomanjkljivo urejenost instituta vrtljivih vrat v Sloveniji, tj. prehajanja funkcionarjev na delovna mesta v gospodarstvo, je opozorila komisija.

"Predvsem je pomembno poudariti, da to poteka brez ustreznih omejitev, varovalk, preglednosti in nadzora, kar odpira vrata za klientelizem oziroma dogovorjene zaposlitve, pri katerih niso v ospredju strokovnost in kompetence. Politika ne bi smela izkoriščati družb v državni lasti za lastne interese, zato so nujne zakonske spremembe, s katerimi bi sistemsko uredili korupcijska tveganja," je poudaril predsednik KPK Robert Šumi.

Kot so zapisali v uradu vlade za komuniciranje, se bo vlada na priporočila, spisana v posledici postopka, ki ga je KPK vodila zaradi zaposlitve nekdanjega funkcionarja v družbi v državni lasti, ustrezno odzvala. So pa ob tem poudarili, da KPK v priporočilih naslavlja tudi vsebine, ki so že urejene z veljavnimi predpisi, na primer prehod funkcionarjev v funkcije v državnih podjetjih.

Prav tako ugotavljajo, "da KPK v zadnjem času med drugim podaja priporočila, ki terjajo poseben razmislek glede meja njenih pristojnosti v odnosu do drugih organov. To neizogibno zajema tudi vprašanje kompetenc senata KPK za podajo priporočil, ki lahko presegajo zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)".

KPK ki je nedavno ustavila predhodni preizkus glede zaposlitve Črnčeca v SDH, je opredelila več korupcijskih tveganj pri zaposlitvi, med katerimi so sistematizacija novega delovnega mesta, prehiter postopek zaposlitve in način sklenitve pogodbe.

Vladi priporoča, naj uredi področje t. i. vrtljivih vrat, torej prehajanja funkcionarjev na delovna mesta v gospodarstvo. "Pri prehajanju državnih funkcionarjev v družbe v državni lasti so namreč lahko prisotna tveganja, kot so morebitna politična vplivanja pri zaposlitvi, razpolaganje z notranjimi informacijami in nastanek nasprotja interesov," so zapisali na komisiji.

Komisija v tokratnih priporočilih vladi ponovno priporoča, da v skladu z najboljšo mednarodno prakso v Sloveniji celovito uredi institut vrtljivih vrat, tudi tako, da določi pristojni organ, ki bo odločal o dopustnosti oz. omejitvah pri bodočih zaposlitvah funkcionarjev in javnih uslužbencev, predpiše javno objavo odločitve tega organa ter določi obdobje t. i. ohlajanja za funkcionarje po zaključku njihovega mandata.

Na sporočilo KPK so se danes odzvali v holdingu. "SDH veseli, da je KPK po podrobni preučitvi primera potrdil, da pri zaposlitvi Damirja Črnčeca niso nastopile nikakršne kršitve s področja integritete," so zapisali.